Eridu
Eridu (klinopisno NUN.KI, sumersko eriduki, akadsko irîtu) je arheološko najdišče v južni Mezopotamiji v sedanjem Tell Abu Šahrainu, Governorat Dhi Qar, Irak.
| Eridu | |
|---|---|
| Lokacija | Tell Abu Šahrain, Governorat Dhi Qar, Irak |
| Regija | Mezopotamija |
| Koordinati | 30°48′57″N 45°59′46″E / 30.81583°N 45.99611°E |
| Tip | naselje |
| Površina | največ 10 ha |
| Zgodovina | |
| Ustanovljeno | približno 54. stoletje pr. n. št. |
| Opuščeno | približno 6. stoletje pr. n. št. |
| Druge informacije | |
| Arheologi | John George Taylor (1855) Reginald Campbell Thompson (1918) Henry Hall (1919) Fuad Safar in Seton Lloyd (1946-1949) |
| Uradno ime: Arheološko najdišče Tell Eridu | |
| Tip | Mešani |
| Kriteriji | (iii)(v) (ix) (x) |
| Razglasitev | 2016 (40. zasedanje) |
| ID # | [1] |
| Regija | Bližnji vzhod |
Eridu je dolgo veljal za najstarejše mesto v južni Mezopotamiji in še vedno velja za najstarejše mesto na svetu.[1] Mesto, ki je stalo 12 km jugozahodno od Ura, je bilo najjužnejše v skupini sumerskih mest, ki so zrasla okoli templjev. V sumerski mitologiji je bil prvotno dom boga Enkija, ki je bil kasneje pri Akadcih znan kot Ea in so ga imeli za ustanovitelja mesta. Njegov tempelj so imenovali E-Abzu, ker so verjeli, da živi v Abzuju, globokem oceanu, iz katerega raste življenje.
Zgodovina raziskav uredi
Arheološko najdišče Tel abu Shahrain pri Basri so prvi raziskovali britanski uradnik v zunanjem ministrstvu in zgodnji arheolog John George Taylor leta 1855, britanski arheolog in asirolog Reginald Campbell Thompson leta 1918 in egiptolog Henry Hall leta 1919.[2][3][4][5] Izkopavanja so se nadaljevala v letih 1946-1949 pod vodstvom Fuada Safarja in Setona Lloyda iz Iraškega direktorata za antikvitete in kulturno dediščino.[6][7] Arheološke raziskave so pokazale, da je celo južno Mezopotamijo sčasoma zajela stagnacija, da so politično iniciativo prepustili vladarjem s severa in da so mesto okoli leta 600 pr. n. št. opustili.
Prominenca uredi
Eridu se transliterira tudi kot Eridug,[8] kar bi lahko pomenilo »mogočno mesto« ali »vodilno mesto«. Seznam sumerskih kraljev omenja Eridu kot mesto prvih sumerskih kraljev in nadaljuje:
- V Eriduju je Alulim postal kralj. Vladal je 28800 let. Alalngar je vladal 36000 let. Dva kralja sta vladala 64800 let. Potem je Eridu padel in kraljevanje je prešlo v Bad-tibiro.
Seznam sumerskih kraljev pripisuje kraljem, ki so vladali pred vesoljnim potopom, izredno dolge vladavine in kaže, kako so se centri moči pomikali z juga Mezopotamije proti severu. Mitski junak Adapa iz Eriduja se istoveti z U-anom, pol človekom pol ribo, ki naj bi med vladavino kralja Alulima v mesto prinesel civilizacijo.
V sumerski mitologiji je bil Eriduju tempelj boga Enkija, sumerskega dvojnika akadskega boga Ea. Kot vsi drugi sumerski in babilonski bogovi je bil tudi Enki/Ea na začetku lokalni bog. Kasneje je postal skupaj z Anujem vladar kozmosa.
Zgodbe o uruški boginji Inani pripovedujejo, kako je morala priti v Eridu, da bi prejela darove civilizacije. Te vire moči je sprva poskušal pridobiti eridujski bog Enki, vendar je kasneje z veseljem sprejel, da je središče sveta postal Uruk. Zdi se, da tudi ta mitska pripoved nakazuje prenos oblasti z juga proti severu.
Babilonska pripoved govori, da je Eridu kot prvo mesto ustanovil bog Marduk. Eridu je bil »sveto mesto, kjer so z veseljem prebivali on (in drugi bogovi)«.
Na asirskem dvoru so posebni zdravniki, šolani po starodavnem erdujskem izročilu, napovedovali potek bolezni iz znakov in znamenj na telesu bolnika in jo zdravili z ustreznimi zaklinjanji in magičnimi sredstvi.
Sklici uredi
- ↑ G. Leick (2002). Mesopotamia: The Invention of the City. Penguin.
- ↑ J.E. Taylor (1855). Notes on Abu Shahrein and Tell el Lahm. Journal of the Royal Asiatic Society 15: 404–415.
- ↑ C.R. Thompson (1920). The British Museum excavations at Abu Shahrain in Mesopotamia in 1918. Archaeologia 70: 101–144.
- ↑ The Excavations of 1919 at Ur, el-'Obeid, and Eridu, and the History of Early Babylonia. Man 25, Royal Anthropological Institute of Great Britain and Ireland, 1925, str. 1–7.
- ↑ H.R. Hall (1923). Ur and Eridu: The British Museum Excavations of 1919. Journal of Egyptian Archaeology 9 (3/4): 177–195.
- ↑ S. Lloyd (1974). Abu Shahrein A Memorandum. Iraq 36: 129–138.
- ↑ F. Safar, M.A. Mustafa, S. Lloyd (1981). Eridu. Iraq: Ministry of Culture and Information, State Organization of Antiquites and Heritage.
- ↑ The Sumerian King List. Pridobljeno 15. decembra 2010.
Viri uredi
- Green, Margaret Whitney (1975). Eridu in Sumerian Literature. Chicago: University of Chicago.
- Leick, Gwendolyn (2001). Mesopotamia: The invention of the city. London: Allen Lane. ISBN 0-7139-9198-4.
- Seton Lloyd, Ur-al 'Ubaid, 'Uqair and Eridu. An Interpretation of Some Evidence from the Flood-Pit, Iraq, British Institute for the Study of Iraq, vol. 22, Ur in Retrospect. In Memory of Sir C. Leonard Woolley, pp. 23–31, (Spring - Autumn, 1960)
- Oates, Joan, »Ur and Eridu: the Prehistory«, Iraq, zv. 22
- Oates, Joan (1960), Ur in Retrospect: In Memory of Sir C. Leonard Woolley, str. 32–50