Odpre glavni meni
Detajl kamnitega spomenika, na katerem Šamaš-šum-ukin nosi košaro; Nabujev tempelj v Borsipi, Irak, 668–655 pr. n. št., zdaj v Britanskem muzeju
Potrditev Šamaš-šum-ukinove donacije; tablica je zdaj v Britanskem muzeju

Šamash-šum-ukin (asirsko mdGIŠ.NU₁₁-MU-GI.NA, Šamaš-šuma-ukin, poslovenjeno Šamaš je namestil (svojega) naslednika)[1][2] je bil asirski kralj Babilonije, ki je vladal od leta 667 do 648 pr. n. št., * ni znano, † 648 pr. n. št.

ZgodovinaUredi

Šamaš-šum-ukin je bil drugi sin asirskega kralja Asarhadona. Leta 672 pr. n. št. je nepričakovano umrl njegov starejši brat in prestolonaslednik Sin-apla-iddina. Asarhadon je kljub temu, da bi ga moral naslediti Šamaš-šum-ukin, za prestolonaslednika izbral njegovega mlajšega brata Asurbanipala, sposobnega vojskovodjo in politika. Da bi preprečil spore med bratoma je po dogovoru z vodilnimi plemiči in državnimi uradniki Šamaš-šum-ukina imenoval za kralja Babilonije.[3] Pokrajinski guvernerji in vazali so morali priseči, da sprejemajo njegovo odločitev in da bodo po njegovi smrti pomagali bratoma braniti njuna prestola[4]

Ko je Asarhadon na pohodu proti upornemu Egiptu leta 669 pr. n. št. nepričakovano umrl, je odločna Asurbanipalova stara mati in Sanheribova vdova Nakija-Zakutu kljub nasprotovanju dvornih uradnikov in dela duhovščine dosegla, da je prestol nasledil Asurbanipal.[5] Šamaš-šum-ukin je postal podkralj Babailonije. Njegovo imenovanje je imelo očiten namen pri Babiloncih narediti vtis neodvisnosti.

Leta 668 pr. n. št. ja Šamam-šum-ukin Babilonu vrnil Mardukov kip, naslednje leto pa je na novoletnih slavnostih vzel Belovo roko in postal legitimen babilonski kralj.[6]

V Babilonijo so spadala mesta Babilon, Borsipa, Kuta in Sipar. Asurbanipal je imel kot neomejen vladar še vedno oblast v teh mestih, medtem ko je Šamaš-šum-ukin teoretično vladal v južnih pokrajinah. Asirija je imela vojaško posadko v Nipurju. Več babilonskih guvernerjev se je trudilo dobiti asirsko naklonjenost kar potrjujejo priliznjena pisma urskega guvernerja Sin-balašu-ikbija kralju Asurbanipalu.

Asurbanipal je bil odgovoren za babilonsko obrambo in zunanjo politiko. Šamaš-šum-ukinu je prepustil gospodarske zadeve in dodeljevanje posesti.[7] Asurbanipal je sodeloval tudi pri obnovi svetišč, kar dokazuje stela, ki slavi njegovo pomoč pri obnovi Nabujevega templja v Borsipi. V Babiloniji je uradni jezik spet postala sumerščina. Nekaj časa je sistem deloval dobro, potem pa je Šamaš-šum-ukin, spodbujen z babilonskim nacionalizmom, začel trditi, da je on in ne mlajši brat naslednik mezopotamskih monarhov, katerih imperij se je raztezal od Irana do Sredozemlja in od Kavkaza do Arabije in severne Afrike.

Maja 852 pr. n. št. se je uprl mlajšemu bratu.[8] Organiziral je močno koalicijo, v kateri so bili tudi Nabu-bel-šumate, kralj mezopotamskih pomorskih ozemelj, elamska in kaldejska plemena v Mezopotamiji, kralja Gutije in Amurruja in Arabci iz Arabije. Po dveh letih vojskovanja so Asirci porazili in opustošili Elam in začeli oblegati Babilon in Borsipo. Babilon se je junija 648 pr. n. št. vdal.

Fragment Asurbanipalovih letopisov, ki so ga odkrili v Nimrudu, pravi, da je Šamaš-šum-ukina ranila puščica, drugo besedilo pa, da se je po padcu mesta vrgel v gorečo palačo. Nasledil ga je Kandalanu, ki je vladal do leta 627 pr. n. št. Kandalanu bi lahko bilo Asurbanipalovo babilonsko prestolno ime, če je Kandalanu obstajal, pa je bil asirski marionetni vladar.[7]

MacGinnis je prepričan, da so bile podrobnosti obleganja Babilona kasneje vključene v opis obleganja Niniv.[8]

SkliciUredi

  1. Šamaš-šuma-ukin [KING OF BABYLON (RN)], www.oracc.museum.upenn.edu. Pridobljeno 16. marca 2018.
  2. Frahm, Eckart: Observations on the Name and Age of Sargon II and on Some Patterns of Assyrian Royal Onomastics (PDF), NABU 2005 (2): 46–50.
  3. Kuiper, Katherine: Mesopotamia: The World's Earliest Civilization, The Rosen Publishing Group, 2010, ISBN 9781615301126.
  4. Porter, Barbara Nevling: Problems of Transferring Power, Charis: Essays in Honor of Sara A. Immerwahr, ASCSA, 2004, 9780876615331
  5. Johns, C.H.W.: Recent Assyriology, Journal of Theological Studies, Vol. VI, Clarendon Press, 1905.
  6. Johns, C.W.H.: Ancient Babylonia, CUP Archive.
  7. 7,0 7,1 Saggs, H.W.F.: Babylonians, University of California Press, 2000, ISBN 9780520202221.
  8. 8,0 8,1 MacGinnis, J.D.A.: Ctesias and the Fall of Nineveh, Ideals, Illinois Classic Studies, XII.I, University of Illinois.
Šamaš-šum-ukin
Rojen: ni znano Umrl: 648. pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Asarhadon
Kralj Babilonije
668–648 pr. n. št..
Naslednik: 
Kandalanu