Odpre glavni meni

Nabû-nāṣir (klinopisno dAG-PAB ali dAG-ŠEŠ-ir, grško Ναβονάσσαρος [Nabonássaros], iz katerega izhaja ime Nabonasar - Nabû (je) zaščitnik[1]) je bil babilonski kralj, ki je vladal od 747 do 734 pr. n. št., * ni znano, † 733 pr. n. št.

Nabû-nāṣir
kralj Babilonije
Eclectic Chronicle.jpg
Vladanje747–734 pr. n. št.
PredhodnikNabû-šuma-iškun
NaslednikNabû-nādin-zēri
Rojstvo8. stoletje pr. n. št.
Babilon
Smrt733 pr. n. št.
Vladarska hišamešane dinastije

Odstavil je tujega kaldejskega uzurpatorja Nabu-šuma-iškuna in po 23 letih kaldejske vladavine vrnil Babilonijo pod babilonsko oblast. Z njegovo vladavino se je začelo obdobje, za katero je značilno sistematično vzdrževanje kronološko natančnih zgodovinskih zapisov. Tako Babilonska kronika[2] kot Ptolemejski kanon se začenjata z njegovim prihodom na babilonski prestol. Bil je sodobnik asirskih kraljev Ašur-nirarija V. (755–745 pr. n. št.) in Tiglat-Pileserja III. 745–727, katerega vazal je kasneje postal, in elamitskih kraljev Humban-Tahraha I. (–743 pr. n. št.) in Humban-Nikaša I. (742–717 pr. n. št.).[2]

ZgodovinaUredi

Nabonasar je bil verjetno Mezopotamec, čeprav njegovo poreklo in izvor nista znana. Trije njegovi predhodniki so bili iz nomadskih kaldejskih plemen, ki so se od 9. stoletja pr. n. št. priseljevala v skrajno jugovzhodno Babilonijo. Med njegovim vladanjem je bila verjetno sestavljena Dinastična kronika[3] z imeni kraljev od obdobja pred vesoljnim potopom do Nabonasorjevega predhodnika Nabu-šuma-iškuna.[4] Kronika omenja, da je bila »kaldejska dinastija po Nabu-šuma-iškunu prekinjena, da se je njegovo kraljevanje preneslo, pravica do dedovanja pa je ugasnila«. Mogoče je tudi, da je naročil isanje žaljive kronike,[5] ki ponižuje in obrekuje njegovega predhodnika zaradi bogokletnih dejanj, in Kroniko tržnih cen,[6] ki omenja ohlapne cene različnih ugodnosti, ki so jih uživali njegovi predhodniki. Njegovo ime se pojavlja tudi v Eklektični kroniki,[7] kontekst pa se ni ohranil.

Reforma koledarjaUredi

Glavni članek: Babilonski koledar.

Njegovo vladavino je zaznamovala reforma koledarja, s katero je uvedel natančno izračunane prestopne mesece, 18 letni (223 mesečni) saroški cikel,[8] s katerim se lahko napovedo Sončevi in Lunini mrki, in morda zodiak.[9] Berosus s Kosa v besedilu, ki se je ohranilo v delih Georga Sinkela, poroča, da so se od Nabonasarjeve vladavine dalje zapisovala vsa gibanja in trajanja zvezd. V svojem delu Babyloniaca omenja, da je Nabonasar »zbral zapise svojih predhodnikov in jih uničil, s čimer je zagotovil, da se je zgodovina kaldejskih kraljev začela z njim«.[10]

Po Klavdiju Ptolemeju in njegovem Almagestu se je njegova reforma koledarje začela z mladim mesecem 26. februarja 747 pr. n. št., ko se je začelo Nabonasarjevo leto (Anno Nabonassari), o katerem do helenističnega obdobja ni nobenih sledi.[11] V Babilonski kroniki,[2] ki pokriva leta 747-668 pr. n. št., je najbolje ohranjen vzorec njegovih zapisov, ki je morda primerljiv z Babilonskimi astronomskimi dnevniki,[12] čeprav najstarejši primerek slednjih datira v leto 652 pr. n. št..[9] Seznam nebesnih pojavov[13] se začenja z Luninim mrkom leta 747–746 pr. n. št. [14] (po Brittonu[8] in drugih[15] 6. februarja 746 pr. n. št.). Takrat je bila spektakularna konjunkcija Lune in planetov, ki je morda spodbudila začetek natančnega zapisovanja nebesnih pojavov.[11]

Vdor AsircevUredi

Državo, ki jo je nasledil, so pretresale notranje razprtije in konflikti z nomadskimi aramejskimi in kaldejskimi plemeni, ki so močno oslabili centralno oblast.

V tretjem letu Nabonasarjevega vladanja je v Novoasirskem cesarstvu prišel na oblast asirski general Tukultī-apil-Ešara, bolj znan po njegovem hebrejskem imenu Tiglat-Pileser III..[2] Strmoglavil je obstoječi režim in v prvih dveh vojaških operacijah z napadom na Babilonijo zavaroval svojo južno in vzhodno mejo. V prvem napadu je oplenil Rabilu in Hamranu in odpeljal bogove Šapaza.[2] Podjarmil je številna aramejska in kaldejska plemena, uničil Sarabanu, glavno mesto kaldejskega plemena Bit-Šilani, in nataknil na kol njihovega poglavarja Nabu-ušabšija. Njegova vojska je obšla mestna območja Dur-Kurigalzuja in Siparja in prodrla morda do Nipurja.[16]

Glavno korist od asirskih pohodov, ki jih je morda sam naročil, je imel ravno Nabonasar, ki je s tem utrdil svojo oblast in bil nato sposoben zatreti upor v Borsipi.[2] Njegova šibka točka je ostala oblast v Uruku, kjer sta ga dva visoka dostojanstvenika obtožila zanemarjanja Akitujevega templja[2] in prisvajanja vladarskih privilegijev.[17]

Iz Babilonske kronike je razvidno, da je Nabonasar po vdoru Asircev verjetno postal vazalni kralj Tiglat-Pileserja III..[18]

GospodarstvoUredi

Triindvajset ohranjenih glinastih tablic[19] obravnava kmetijstvo, živinorejo, tkanje in prodajo od prvega do štirinajstega leta njegove vladavine.[20] Iz zapisov je razvidno, da si je gospodarstvo v tem času opomoglo.[16]

Arhiv, ki so ga izkopali leta 1973 v Nipurju, vsebuje korespondenco med Kudurujem, šandabakujem (guvernerjem) Nipurja in nekom, katerega pozdravlja kot »brata«.[21] Kudur je zapisal, da je Nabonasar podlegel bolezni in umrl v 14. letu svoje vladavine. Nasledil ga je sin Nabu-nadin-zeri. Njegov prihod na prestol je edini znani primer dednega nasledstva v Babiloniji od leta 810 pr. n. št. do nastanka Novobabilonskega cesarstva leta 626 pr. n. št..[16]

SkliciUredi

  1. J.A. Brinkman (1968). Nabonassar. A political history of post-Kassite Babylonia, 1158-722 B.C. Analecta Orientalia. str. 226-235.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 Tablet BM 92502. The Chronicle on the Reigns from Nabû-Nasir to Šamaš-šuma-ukin (ABC 1), vrstice 1 - 12.
  3. The Dynastic Chronicle (ABC 18) vi 11.
  4. W.W. Hallo (1984/85). The Concept of Eras from Nabonassar to Seleucus. The Journal of the Ancient Near Eastern Society (16/17): 149.
  5. J. J. Glassner (1993). Chronique Mésopotamiennes. str. 235–240.
  6. Chronicle of the Market Prices. (ABC 23), tablica BM 48498.
  7. The Eclectic Chronicle (ABC 24), tablica BM 27859, vrstica 17.
  8. 8,0 8,1 J.P. Britton (2007). Studies in Babylonian Lunar Theory: Part I. Empirical Elements for Modeling Lunar and Solar Anomalies. Archive for History of Exact Sciences 61: 83–145. doi: 10.1007/s00407-006-0121-9. JSTOR 41134242.
  9. 9,0 9,1 W.W. Hallo (1988). The Nabonassar Era and other epochs in Mesopotamian Chronology and Chronography. A Scientific Humanist: Studies in Memory of Abraham Sachs. Philadelphia. str. 186–189.
  10. J-J. Glassner (2004). Mesopotamian Chronicles. Brill. str. 111.
  11. 11,0 11,1 J.A. Brinkman (2001). Nabonassar. Reallexikon der Assyriologie und Vorderasiatischen Archäologie: Nab – Nuzi. Walter De Gruyter Inc. str. 5–6.
  12. J.A. Brinkman (1990). The Babylonian Chronicle revisited. Lingering over words. Studies in ancient Near Eastern literature in honor of William L. Moran. Atlanta. str. 75, 95.
  13. Seznam luninih mrkov v letih 747–744 BC, tablica t BM 041985, LBAT 1413 na CDLI.
  14. J.M. Steele (2000). Observations and Predictions of Eclipse Times by Early Astronomers. Kluwer Academic Publications. str. 43–45.
  15. A. Aaboe, J. P. Britton, J. A. Henderson, O. Neugebauer, A.J. Sachs (1991). Saros Cycle Dates and Related Babylonian Astronomical Texts. Transactions of the American Philosophical Society 81 (6): 20. doi: 10.2307/1006543.
  16. 16,0 16,1 16,2 J.A. Brinkman (1984). Prelude to Empire: Babylonian Society and Politics, 747-626 B.C.. 7. Philadelphia: Occasional Publications of the Babylonian Fund. str. 16, 39–42.
  17. J.A. Brinkman (1969). The Akītu Inscription of Bēl-ibni and Nabû-zēra-ušabši. Die Welt des Orients 5 (1): 39–41. JSTOR 25682623.
  18. Babilonska kronika. ABC 1, kolona.1:5.
  19. J.A. Brinkman, D.A. Kennedy (januar–april 1983). Documentary Evidence for the Economic Base of Early Neo-Babylonian Society. A Survey of Dated Babylonian Economic Texts, 721-626 B.C.. Journal of Cuneiform Studies 35 (1/2): 63–65. JSTOR 3515942, seznama 22 in AFn.2.
  20. Valj BM 113205 in fragmenti valjev NBC 2502 in YBC 2170.
  21. S. W. Cole (1996). Nippur in late Assyrian Times, c. 755–612 BC (SAAS 4). Neo-Assyrian Text Corpus Project, str. 52, 84–85, 89–90.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Nabu-šuma-iškun
Kralj Babilonije
747 pr. n. št. – 734 pr. n. št.
Naslednik: 
Nabu-nadin-zeri