Wikipedija

Ninurta-nadin-šumi

Ninurta-nādin-šumi,[b] izvirno mdMAŠ-na-din-MU[i 1] ali dNIN.IB-SUM-MU,[i 2] "Ninurta (je) dajalec potomcev",[2] je bil tretji kralj Druge isinske in Četrte babilonske dinastije, ki je vladal sedem let okoli 1127–1122 pr. n. št. Bil je sodobnik asirskega kralja Aššur-reš-išija[i 3] (vladal okoli 1133-1115 pr. n. št.), s katerim se je spopadal.

Ninurta-nādin-šumi
Kralj Babilona
Vladanjeokoli 1127–1122 pr. n. št.[a]
PredhodnikItti-Marduk-balatu
NaslednikNabu-kudurri-ušur I.
Rojstvo12. stoletje pr. n. št.
Smrt12. stoletje pr. n. št.
RodbinaDruga isinska inastija

Življenje uredi

Ninurta-nadin-šumijeva povezava z njegovim neposrednim predhodnikom Iti-Marduk-balatujem je negotova. V dveh enakih kratkih napisih, napisanih v njegovem imenu na bodalih iz lorestanskega brona,[i 2] ima veličasten naslov "kralj sveta, kralj Babilona, kralj Sumera in Akada", ki so ga zvesto posnemali njegovi nasledniki.[3] V to obdobje je poskusno datiran tudi kudurru.[4] V fragmentirani pesnitvi[i 4] je opis Ninurta-nadin-šumijevega konflikta z asirskim kraljem Aššur-reš-išijem zaradi sporne obmejne pokrajine Dijale in mesta Arbela. Iz napisa je razvidno, da so se Babilonci umaknili (pobegnili) iz Arbele, ko so izvedeli, da se jim približuje asirska vojska.[5] Čeprav je besedilo preveč razdrobljejo, da bi dalo zanesljivo razlago, vsebuje pomemben podatek, da je babilonska vojska (emūqīšu) prodrla daleč na sever v osrčje asirske države.[2]

Ninurta-nadin-šumi je morda avtor precej prizanesljivega pisma Aššur-reš-išiju, ohranjenega v dveh delih, v katerem graja asirskega kralja, ker ni počakal na srečanje z njim v obmejnem mestu Zaka: "Če bi me počakal vsaj en dan v mestu Zaka!". Asirskemu kralju grozi, da bo na asirski prestol ponovno postavil predhodnika njegovega predhodnika Ninurta-tukulti-Ašurja, ki naj bi bil po kasnejši kroniki sprejet v izgnanstvu v Babilonu, potem ko ga je strmoglavil Mutakil-Nusku.[6] Besedilo omenja tri osebe: služabnika Kunutuja, njegovega gospodarja Ašur-šumu-liširja, morda še enega kandidata za asirski prestol, in habiruja Harbi-šipaka, ki je bil morda odposlanec babilonskega kralja. Ker osebe niso omenjene v nobenem drugem primarnem viru, so njihove vloge nezanesljive.[7]

V starem veku so ga poznali predvsem kot očeta svojega naslednika, slavnega kralja Nabû-kudurrῑ-uṣurja I., bolj znanega pod njegovim hebrejskim imenom Nebukadnezar I. Njegovi nasledniki so vladali še tri generacije. Sedmi in zadnji kralj v dinastiji je bil Marduk-šapik-zeri (vladal okoli 1077–1065 pr. n. št.).[2]

Napisi uredi

  1. ↑ Babilonski Seznam kraljev C, 3.
  2. ↑ 2,0 2,1 Bodalo, Musée du Louvre, L. 36 cm; drugo bodalo na Tehran art market.
  3. ↑ Synchronistic King List, KAV 216, Ass. 14616c, ii 14.
  4. ↑ The Chronicle of Aššur-reš-iši, VAT 10281, translation at Livius Arhivirano 2016-06-02 na Wayback Machine..

Opombe uredi

  1. ↑ Starejše študije so domnevale, da je Marduk-kabit-ahhešu, ustanovitelj Druge isinske dinastije, prva leta svoje vladavine vladal hkrati z zadnjim kasitskim kraljem. Novejše raziskave (Beaulieu, 2018) kažejo, da ni bilo tako. Ninurta-nadin-šumi, ki je bil pred tem datiran v obdobje okoli 1132–1126 pr. n. št., je bil po Beaulieujevem revidiranem datiranju umeščen v obdobje 1127–1122 pr. n. št.[1]
  2. ↑ V Aššur-reš-išijevi kroniki omenjen kot Ninurta-nādin-šumāti.

Sklici uredi

  1. ↑ Beaulieu, Paul-Alain (2018). A History of Babylon, 2200 BC - AD 75. Pondicherry: Wiley. str. 154–155. ISBN 978-1405188999.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 J. A. Brinkman (1968). A political history of post-Kassite Babylonia, 1158-722 B.C. Analecta Orientalia. str. 98–101.
  3. ↑ Phyllis Ackerman (1965). A survey of Persian art from prehistoric times to the present, Volume 1. Oxford University Press. str. 275, 279.
  4. ↑ R. Borger (1970). "Vier Grenzsteinurkunden Merodachbaladans I von Balylonien". Archiv für Orientforschungen. 23: 26.
  5. ↑ Jean-Jacques Glassner (2004). Mesopotamian Chronicles. str. 186–187. CM 14.
  6. ↑ D. J. Wiseman (1975). "XXXI: Assyria and Babylonia, c. 1200-1000 BC". V I.E.S. Edwards (ur.). Cambridge Ancient History, Volume 2, Part 2, History of the Middle East and the Aegean Region, c. 1380-1000 BC. Cambridge University Press. str. 448–449.
  7. ↑ A.K. Grayson (1972). Assyrian Royal Inscriptions, Volume 1. Otto Harrassowitz. str. 143–146.
Ninurta-nadin-šumi
Četrta babilonska dinastija
(Druga isinska dinastija)
Rojen: ni znano Umrl: okoli 1125 pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Itti-Marduk-balatu 		Kralj Babilona
okoli 1131—1125 pr. n. št. 		Naslednik: 
Nabu-kudurri-ušur I.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ninurta-nadin-šumi&oldid=5782540«