Nuzi ali Nuzu (akadsko Gasur), sedanji Yorgan Tepe, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto jugozahodno od sedanjega Kirkuka v bližini Tigrisa. Najdišče tvorijo srednje velik tell in dve manjši gomili.

Nuzi
Yorgan Tepe
Mesopotamia en el segundo milenio-es.svg
Mezopotamija v 2. tisočletju pr. n. št.
Nuzi se nahaja v Irak
Nuzi
Geografska lokacija: Irak
LokacijaIrak Irak
RegijaGuvernorat Kirkuk
Koordinati35°22′00″N 44°18′00″E / 35.36667°N 44.30000°E / 35.36667; 44.30000Koordinati: 35°22′00″N 44°18′00″E / 35.36667°N 44.30000°E / 35.36667; 44.30000
Tipnaselje
Zgodovina
Ustanovljenopozno 3. tisočlerje pr. n. št.
Druge informacije
Datumi izkopov1927-1931, 1934, 1937, 1939
ArheologiEdward Chiera
Robert Pfeiffer
Richard Starr

ZgodovinaUredi

Domneva se, da je bilo mesto Gasur ustanovljeno v času Akadskega cesarstva (2335-2154 pr. n. št.) v poznem 3. tisočletju pr. n. št. Postalo je del Asirije pod upravo Novosumerskega cesarstva. Sredi 2. tisočletja pr. n. št. so mesto zasedli Huriti in ga preimenovali v Nuzi. Zgodovina najdišča v vmesnem obdobju ni jasna, čeprav prisotnost nekaj klinopisnih tablic iz Starega asirskega cesarstva kaže, da je mesto trgovalo z bližnjim Ašurjem. Po padcu huritskega kraljestva Mitani v vojni z Ašur-ubalitom I. iz Srednjega asirskega kraljestva, je Nuzi ponovno prišel pod asirsko oblast in začel postopoma propadati.

Huritsko obdobje zgodovine mesta je dobro znano, ker so bile arheološke plasti tega obdobja popolnoma raziskane. Starejša zgodovina je zaradi skromnih raziskav manj znana.[1] Zgodovina Nuzija je tesno prepletena z zgodovino bližnjih mest Ešnuna in Hafadža.

ArheologijaUredi

Prve klinopisne tablice iz Yorgan Tepeja so se začele pojavljati že leta 1896, prva resna arheološka prizadevanja pa so se začela leta 1925, potem ko je Gertrude Bell opazila tablice iz Nuzija na črnem trgu v Bagdadu. Večino arheoloških izkopavanj so opravili Edward Chiera, Robert Pfeiffer in Richard Starr pod pokroviteljstvom Nacionalnega muzeja Iraka in Bagdadske šole ameriške šole za orientalska raziskovanja in kasneje Univerze Harvard in Foggovega muzeja umetnosti.[2][3][4] Izkopavanja so potekala celo leto 1931. Mesto je imelo petnajst naselitvenih plasti. Med izkopavanji je bilo najdenih več sto klinopisnih tablic in drugih predmetov.[5]

Večino do zdaj odkritih 5.000 tablic hranijo v Orientalskem inštitutu Univerze Chicago, Harvardski semitski muzej, in Nacionalni muzej Iraka v Bagdadu. Veliko tablic ima rutinsko pravno in poslovno vsebino, približno četrtina pa se nanaša na poslovne transakcije ene družine.[6] Velika večina najdb je iz huritskega obdobja v 2. tisočletju pr. n. št., preostale pa so iz akadskega obdobja. Arhiv iz istega obdobja je bil izkopan v "Zeleni palači" v mestu Tell al-Fakhar, 35 kilometrov jugozahodno od Nuzija.[7]

Najslavnejša najdba z Nuzija je najstarejši do zdaj odkriti zemljevid. Vsebina zemljevida ni znana. Zgleda da je bil del tako imenovanih Gasurskih besedil iz obdobja pred invazijo Huritov, ki so mesto preimenovali v Nuzi. Večina najdenih gospodarskih in poslovnih dokumentov je iz starega akadskega obdobja (okoli 2360-2180 pr. n. št.).[8]

Gasur je bil uspešno trgovsko središče. Besedila razkrivajo raznoliko poslovno skupnost z bogatimi podjetji. Nuzi je bil morda trgovinski partner Eble in tablice, za katere se je domnevalo, da vsebujejo seznam zemljišč, verjetno vsebujejo zemljevid poti.[8] Tablica, ki meri približno 6 x 6,5 cm, je popisana samo na hrbtni strani. V spodnjem levem kotu prikazuje mesto Maskan-dur-ebla ter kanal/reko in dve gorski verigi. [8]

Podeželsko mesto (14. stoletje pr. n. št.)Uredi

Najbolj znano obdobje zgodovine Yorgan Tepeja je 15.-14. stoletje pr. n. št. Tablice iz tega obdobja kažejo, da je bil Nuzi takrat podeželsko mesto v severni Mezopotamiji, naseljeni večinoma z Asirci in Huriti. Slednji so dobro znani, vendar slabo dokumentirani. Brez odkritij v Nuziju bi bili podatki o njih še bolj skopi.

UpravaUredi

Mesto je spadalo pod Arrapho. Upravljal ga je guverner (šaknu) iz svoje palače. Palača, ki se nahaja v središču najišča, je imela številne prostore, razporejene okoli osrednjega dvorišča. V njih so bile sprejemnice, stanovanja, pisarne, kuhinje in trgovine. Iz drobcev, izkopanih v ruševinah stavbe, je razvidno, da so bile stene prostorov poslikane.

Izkopani arhivi pričajo o kraljevi družini in organizaciji uprave palače in njej podrejenih služb ter plačilih različnim delavcem. Guvernerju podrejeni uradniki so bili sukkallu (naslov se pogosto prevaja kot vezir, namestnik guvernerja), halṣuhlu - okrožni vodja in hazannu - župan. Sodstvo so vodili omenjeni uradniki in dayānu - sodniki.

Svobodni podložniki države so so bili zavezani dajatvi ilku, ki je bila sestavljena iz opravljanja različnih vojaških in civilnih služb, na primer dela na polju.

ViriUredi

  • Martha A. Morrison, David I. Owen. Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 1. In Honor of Ernest R. Lacheman on His Seventy-fifth Birthday, 29. april 1981. ISBN 978-0-931464-08-9.
  • David I. Owen, Martha A. Morrison. Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 2 - General Studies and Excavations at Nuzi 9/1, 1987. ISBN 978-0-931464-37-9.
  • Ernest R. Lacheman, Maynard P. Maidman. Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 3. Joint Expedition with the Iraq Museum at Nuzi VII - Miscellaneous Texts, 1989. ISBN 978-0-931464-45-4.
  • Ernest R. Lacheman in drugi. Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 4. The Eastern Archives of Nuzi and Excavations at Nuzi 9/2, Eisenbrauns, 1993. ISBN 0-931464-64-1.
  • David I. Owen, Ernest R. Lacheman. Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 5. General Studies and Excavations at Nuzi 9/3, Eisenbrauns, 1995, ISBN 0-931464-67-6.
  • David I. Owen, Gernot Wilhelm. Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 7. Edith Porada Memorial Volume, Capital Decisions Ltd, 1995, ISBN 1-883053-07-2.
  • David I. Owen, Gernot Wilhelm. Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 8. Richard F.S. Starr Memorial Volume, CDL Press, 1997, ISBN 1-883053-10-2.
  • David I. Owen, Gernot Wilhelm. Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 9 . General Studies and Excavations at Nuzi, CDL Press, 1998, ISBN 1-883053-26-9.
  • Brigitte Lion, Diana L. Stein. Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 11. The Pula-Hali Family Archives, CDL Press, 2001, ISBN 1-883053-56-0.
  • G. R. Driver, J. Miles. "Ordeal by Oath at Nuzi". Iraq, 7 (1940): 132.
  • J. Paradise. "A Daughter and Her Father’s Property at Nuzi". Journal of Cuneiform Studies, 32 (1980): 189–207.
  • [1] Ignace J. Gelb in drugi. "Nuzi Personal Names". Oriental Institute Publications 57, Chicago: The University of Chicago Press, 1943.

SkliciUredi

  1. Erich Ebling, Bruno Meissner (1993). Reallexikon der Assyriologie. Walter de Gruyter, ISBN 3-11-003705-X.
  2. David G. Lyon. "The Joint Expedition of Harvard University and the Baghdad School at Yargon Tepa Near Kirkuk". Bulletin of the American Schools of Oriental Research, No 30 (1928).
  3. Edward Chiera. Joint Expedition with the Iraq Museum at Nuzi. Mixed Texts. University of Pennsylvania Press, 1934.
  4. Richard F. S. Starr. Nuzi; report on the excavation at Yorgan Tepa near Kirkuk, Iraq, conducted by Harvard University in conjunction with the American Schools of Oriental Research and the University museum of Philadelphia. 1927-1931, Harvard University Press, 1937 in 1939, 2 volumes. ISBN 0-674-62900-0.
  5. M.P. Maidman, David I. Owen, Gernot Wilhelm, Mathaf Al-Iraqi. Joint Expedition With the Iraq Museum at Nuzi VIII: The Remaining Major Texts in the Oriental Institute of the University of Chicago (Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians, V. 14). University of Chicago Oriental Institute, CDL Press, 2003. ISBN 1-883053-80-3.
  6. Maynard Paul Maidman. "The Teip-tilla Family of Nuzi: A Genealogical Reconstruction". Journal of Cuneiform Studies, Vol. 28 (3), 1976.
  7. al-Khalesi, Y.M. (1970). "Tell al-Fakhar. Report on the First Season's Excavations". Sumer. 26: 109–126. ISSN 0081-9271.
  8. 8,0 8,1 8,2 Freedman, Nadezhda. (1977). "The Nuzi Ebla". The Biblical Archaeologist, 40 (1, marec 1977): 32-33.