Črnotiče

naselje v Sloveniji

Črnotiče (italijansko Cernotti) so vaško naselje v Slovenski Istri[3] , ki upravno spada pod Mestno občino Koper. Prebivalci Črnotič se imenujejo Črnótci.

Črnotiče
Črnotiče se nahaja v Slovenija
Črnotiče
Črnotiče
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°33′4.89″N 13°53′50.99″E / 45.5513583°N 13.8974972°E / 45.5513583; 13.8974972
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaObalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaKoper
Površina
 • Skupno7,45 km2
Nadm. višina
387,3 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno70
 • Gostota9,4 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi
Črnotiče - Vas
LegaMestna občina Koper
RKD št.90 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP1. avgust 1987

Gručasta kraška vas na Podgorskem krasu leži v zavetrni legi, zavarovani pred burjo, pod prepadnimi stenami kraškega roba.

Opis naselja uredi

S svojimi urbanističnimi, arhitekturnimi in kamnoseškimi kvalitetami kaže naselje pretežno kraški značaj, vendar se že pozna vpliv Istre. Stanovanjske hiše naselja so večinoma razporejene ob dveh, skoraj vzporednih ulicah, ki imata izhodišče na dokaj prostranem vaškem trgu »Na placu«.


Na Placu uredi

 
podružnična in pokopališka cerkev sv. Pavla

»Na placu«, na nekoliko dvignjenem terenu, na eni strani stoji ob vaškem pokopališču podružnična cerkev sv. Pavla, ki zato služi tudi kot pokopališka, na drugi strani pa dva vodnjaka oz. »šterni«. Naselje vaškega značaja se deli na več predelov, vsak ima svoje ime. Najbolj značilni in opazni so številni arhitekturni elementi, grobo klesani kamniti vogelniki, kamniti portali oz. portoni, okenski okvirji iz apnenca, ki so ga lomili pod steno. Dvorišče oz. korta je običajno obzidano z vseh strani, vhod pa predstavlja kamniti portal, od katerih so starejši manjši in sklenjeni s polkrožnim lokom, mlajši pa večji in pravokotne oblike, večina le-teh je nastala v drugi polovici 19. stoletja. Jugozahodno od naselja, na vzpetini Gradišče (467 m.n.m.), stoji podružnična cerkev Marije Snežne iz 17. stoletja, tam so tudi ostanki obrambnega zidu ilirskega ali histrskega gradišča oz. kaštelirja.

Arhitektura uredi

Večanje gospodarske rasti naselja je prekinil izbruh prve svetovne vojne, tako da ima poslednji porton v naselju letnico 1927. Preprostejši vaški portali in portoni so delo kamnoseških delavnic iz Lokve in Bazovice, tisti, ki so delo ambicioznih domačih samoukov, pa so bogato okrašeni z raznoraznimi in izrazitimi reliefi, verskimi simboli in figuralnimi upodobitvami.

Druge znamenitosti uredi

Na eni od domačij se je ohranil nekdanji mejnik s podobo kamnitega beneškega leva sv. Marka, simbola Beneške republike, vzidan je ob portalu hleva, ki ga je dal leta 1888 postaviti gospodar Ivan Metlika. Gre za mejnik, s kakršnimi so benečani leta 1755 označevali državno mejo. Le-ta je bil sprva uporabljen kot pokrov odtočnega kanala, na sedanje mesto pa so ga vzidali okoli leta 1980. Zelo zanimiv je vogelnik Tonine domačije iz leta 1851, na domačiji Smučevih pa je posebnost kamnit lijak s podstavkom, ki ima na eni strani vklesano reliefno rozeto, na drugi pa helebardo sv. Sergija[4], simbol mesta Trsta.

Sklici in opombe uredi

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 90«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (pdf). Pridobljeno 15. marca 2022.
  4. Bezin, Dolhar (2023). Kako lep je Trst. Založništvo tržaškega tiska. str. 63. COBISS 170429955. ISBN 978-88-7174-365-3.

Viri uredi

Glej tudi uredi