Bazovica

Bazovíca (italijansko Basovizza) je italijansko naselje na Tržaškem, blizu meje s Slovenijo, na vzhodnem delu tržaškega Krasa. Leži ob magistralni cesti, povezujoči Trst s Kozino. Bazovica je pomembno kulturno, športno in prosvetno središče slovenske narodne skupnosti v Italiji. V bližini sta mednarodna mejna prehoda Krvavi Potok in Lipica.

Bazovica

Basovizza
Basovizza.jpg
Bazovica se nahaja v Italija
Bazovica
Bazovica
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°38′40″N 13°50′08″E / 45.64444°N 13.83556°E / 45.64444; 13.83556Koordinati: 45°38′40″N 13°50′08″E / 45.64444°N 13.83556°E / 45.64444; 13.83556
DržavaZastava Italije Italija
DeželaFurlanija-Julijska krajina
PokrajinaTržaška pokrajina (TS)
ObčinaTrst
Nadm. višina
377 m
Prebivalstvo
29. februar 2012
 • Skupno684
Demonim
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
34149
Klicna koda040

ZgodovinaUredi

Večja vas je nastala na križišču cest, ki vodijo proti Trstu, Opčinam, Divači in Kozini. Ugodno prometno lego danes dopolnjuje bližina avtoceste Trst-Benetke. Nekoč je glavna prometnica med Trstom in Ljubljano ter naprej proti Dunaju vodila prav skozi Bazovico in Lokev, ki sta sedaj na slovenski strani nekdanje državne meje. Zaradi tega je bila Bazovica vseskozi razvitejša od okoliških naselij in je predstavljala že od nekdaj središče zgornjega, jugozahodnega Tržaškega krasa.

Bazoviške žrtveUredi

Tu so bili zaradi protifašistične dejavnosti 6. septembra 1930 ustreljeni štirje antifašisti, Slovenci Ferdo Bidovec, Fran Marušič in Alojz Valenčič ter Hrvat Zvonimir Miloš, člani ilegalne primorske protifašistične in narodnoobrambne organizacije TIGR (po začetnicah Trsta, Istre, Gorice in Reke) oziroma njene veje Borba.[1] Na kraju njihove usmrtitve stoji spomenik bazoviških žrtvam oziroma bazoviškim junakom.

 
Spomenik bazoviškim žrtvam
 
Seznam oskrunitev spomenika s strani italijanskih neofašistov

OpombeUredi

  1. "Pri Trstu osrednja slovesnost ob 80. obletnici usmrtitve bazoviških junakov". Dnevnik.si. Pridobljeno dne 7. 4. 2013.

ViriUredi