Obalno-kraška statistična regija
Obalno-kraška statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.
.png)
Obalno-kraška statistična regija v besediUredi
Obmorska regija s submediteranskim podnebjem je edina regija z izhodom na morje. Naravne danosti ji omogočajo razvoj turizma, prometa in gojenje posebnih kultur v kmetijstvu. Največje urbano središče je Koper.
Obsega 5,1 % površine SlovenijeUredi
Obalno-kraška statistična regija je s 1.043 km2 četrta najmanjša. V njej je leta 2021 živelo 5,6 % prebivalcev Slovenije. Po vrednosti tega podatka sta ji bili najbližji goriška in pomurska statistična regija.
Prebivalci starejši od povprečja v SlovenijiUredi
Povprečna starost prebivalcev je bila 45,1 leta, na ravni regij je bila tretja najvišja. Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, je obsegal 14,1 % oz. za odstotno točko manj od slovenskega povprečja. Po drugi strani pa je bilo prebivalcev, starih 65 let ali več, 22,5 % oz. za 1,6 odstotne točke več od povprečja v državi. Med prebivalci je bilo več žensk kot moških; takšne regije so bile samo še pomurska, zasavska in osrednjeslovenska.
Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila tu druga najvišja, in sicer je znašala 30,3 leta, enako kot v osrednjeslovenski, kar pa je bilo za 0,7 leta več od povprečja v celotni Sloveniji. Število živorojenih otrok na 1.000 prebivalcev je bilo v 2021 v obalno-kraški regiji najnižje na ravni regij (7,7) in enako kot v pomurski regiji. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil negativen (-2,4), skupni selitveni prirast, ki je bil sicer negativen samo v dveh regijah, pa je bil tukaj najvišji (5,1). Delež živorojenih otrok, rojenih v zakonski zvezi, je znašal 47,4 %, kar je bil drugi največji delež med regijami. Obalno-kraška in pomurska regija imata najvišji odstotek družin z enim otrokom (vsaka po 41,4 %) ter najmanjši delež družin s tremi ali več otroki; v obalno-kraški je teh 4,6 %, v pomurski pa 4,4 %.
Obalno-kraška regija je izstopala po največjem deležu tujih državljanov med prebivalci (13,3 %); bilo jih je petkrat več kot v pomurski, kjer je bil delež najmanjši (2,5 %). Izstopala je tudi po največjem številu priseljenih iz tujine na 1.000 prebivalcev (17,3).
Po deležu prebivalcev, starejših od 14 let, z višje- ali visokošolsko izobrazbo (25,2 %) se je v 2021 uvrstila na tretje mesto, po številu študentov na 1.000 prebivalcev (30) pa skupaj s pomursko na predzadnje mesto.
Stopnja brezposelnosti med najvišjimiUredi
Stopnja delovne aktivnosti je bila v 2021 zelo blizu povprečju; s 66,5 % je bila za 0,2 odstotne točke nižja od povprečja v Sloveniji. Stopnja brezposelnosti je bila s 5,3 % med najvišjimi. Višjo so imeli le v pomurski (5,5 %) in podravski regiji (6,2 %). Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 21,9 % odhajalo na delo drugam, največ (62,5 %) v osrednjeslovensko regijo.
Dohodki nižji od povprečja, BDP na prebivalca tretji najvišjiUredi
Povprečna mesečna neto plača je tukaj v 2021 znašala 1.229 EUR (oz. približno 41 EUR manj od slovenskega povprečja) in je bila četrta najvišja med regijami. BDP na prebivalca je bil v tej regiji tretji najvišji; znašal je 22.262 EUR in je bil za 10,1 % nižji od slovenskega povprečja. Tu je v 2021 delovalo 14.621 podjetij. Vsako je zaposlovalo povprečno 3,1 oseb, kar je najnižje povprečje v državi.
Z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je živelo 17 % oseb; to je bil največji delež med regijami in 5,3 odstotne točke več od povprečja v državi, prav tako pa je bil v tej regiji največji delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, znašal je 18,3 % ali 4,5 odstotne točke več od slovenskega povprečja.
Priljubljena med turistiUredi
Leta 2021 so našteli največ prenočitev turistov med vsemi regijami, imeli so 2,8 milijona ali četrtino vseh v državi. Po številu prihodov turistov (0,8 milijona) in številu ležišč (35.042) je bila druga, takoj za gorenjsko regijo (0,9 milijona prihodov in 41.655 ležišč).
Najmanjši delež ločeno zbranih komunalnih odpadkovUredi
Po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev (585) se je uvrstila na četrto mesto. Avtomobili so bili tu v povprečju stari 11,1 leta, kar je bilo več od slovenskega povprečja. V tej regiji je v 2021 nastalo 564 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je povprečno 46 kg na prebivalca več kot v celotni Sloveniji. Več komunalnih odpadkov na prebivalca je nastalo le v osrednjeslovenski regiji (576 kg). Ločeno so v regiji zbrali 64,2 % komunalnih odpadkov, kar je bil na ravni regij najmanjši delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov.
Sestavlja jo 8 občinUredi
Skoraj polovica prebivalcev te regije je na sredini leta 2021 živela v občini Koper. Najmanjša je bila z 8 km2 občina Ankaran, na državni ravni je bila manjša le občina Odranci (7 km2). S 587 prebivalci na km2 je bila Izola tretja najgosteje poseljena občina za Mariborom (765 prebivalcev na km2) in Ljubljano (1.068 prebivalcev na km2).[1]
Obalno-kraška statistična regija v številkahUredi
| Statistični podatki | Statistični kazalniki | |||
|---|---|---|---|---|
| Površina, km2, 1. 1. 2021 | 1.043 |
Gostota naseljenosti, 1. 7. 2021 | 113,6
| |
| Število prebivalcev, 1. 7. 2021 | 118.494 |
Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2021 | 45,1
| |
| Naravni prirast, 2021 | -279 |
Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2021 | 14,1
| |
| Število učencev v osnovnih šolah, 2021/2022 | 10.279 |
Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2021 | 22,5
| |
| Število dijakov (po prebivališču), 2021/2022 | 3.646 |
Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021 | -2,4
| |
| Število študentov (po prebivališču), 2021/2022 | 3.553 |
Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 5,1
| |
| Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2021 | 50.037 |
Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 2,8
| |
| Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2021 | 40.953 |
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2021 | 13,0
| |
| Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2021 | 5.472 |
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2021 | 31,7
| |
| Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2021 | 1.898,99 |
Stopnja delovne aktivnosti (%), 2021 | 66,5
| |
| Število podjetij, 2021 | 14.621 |
Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 1,1
| |
| Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2021 | 2.639 |
Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2021 | 22.262
| |
| Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020 | 15.617 |
Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 1,8
| |
| Število prihodov turistov, 2021 | 841.474 |
Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2021 | 585
| |
| Število prenočitev turistov, 2021 | 2.790.957 |
Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2021 | 432
| |
| Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovni portal SI STAT [2] | Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah[1] |
Občine v statistični regijiUredi
Zunanje povezaveUredi
- Statistični urad Republike Slovenije
- Slovenske statistične regije in občine v številkah, interaktivna elektronska publikacija, SURS
- Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
- SI-STAT, Podatkovni portal Statističnega urada RS
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
- Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
- http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
- YouTube