Mednarodna fonetična abeceda

Mednarodna fonetična abeceda (MFA, angleško International Phonetic Alphabet, IPA^[1], francosko Alphabet phonétique international, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Njen glavni namen je zapis glasov, ki je splošno veljaven za vse jezike^[2] in se danes uporablja v vseh modernih slovarjih in jezikovnih priročnikih. Nespremenjena od leta 2005, obsega 107 osnovnih in približno 55 pomožnih znakov.^[3]

Mednarodna fonetična abeceda sedaj predstavlja standard za zapis izgovorjave v vseh jezikih, najdemo jo v veliki večini slovarjev z zapisano izgovorjavo ter vsakem zapisu izgovorjave na wikipediji (razen na specifičnih straneh o drugih fonetičnih abecedah).

Abeceda spada v posebno vejo abeced, imenovano fonetične abecede, v kateri vsak glas strogo predstavlja le ena črka, ki se ne uporablja za katerikoli drugi glas (vendar so lahko dodane diakritike za natančnejši opis glasa).

Glavna razporeditev samoglasnikov^[4]Uredi

	Sprednji	Srednji	Zadnji
Visoki	i y	ɨ ʉ	ɯ u
Zelo ozki sredinski	ɪ ʏ	ʊ̈	ʊ
Ozki sredinski	e ø	ɘ ɵ	ɤ o
Nevtralni sredinski	e̞ ø̞	ə	ɤ̞ o̞
Široki sredinski	ɛ œ	ɜ ɞ	ʌ ɔ
Zelo široki sredinski	æ œ̞̈	ɐ	ɑ̝ ɒ̝
Nizki	a ɶ	ä ɒ̈	ɑ ɒ

Samoglasniki ob pikah so: nezaokroženi • zaokroženi

Glavna razporeditev pljučnih soglasnikov^[4]Uredi

Pljučni soglasniki so vsi tisti, ki potrebujejo zrak iz pljuč za izgovorjavo. Sem jih spada večina in vsi pogosti.

V praznih prostorih se nahajajo tehnično izvedljivi samoglasniki, vendar se ne pojavljajo v nobenem jeziku, v tistih s piko pa naj bi bili samoglasniki nemogoči za izgovovriti.

Na levi strani posamezne kategorije so nezveneči soglasniki, na desni pa zveneče različice

Kraj →	Ustnični					Koronalni										Dorsalni					Laringalni
Način ↓	Dvoustnični		Zobnoustnični		Ustničnojezični		Zobni		Dlesnični		Zadlesnični		Retrofleksni		Trdonebni		Mehkonebni		Uvularni		Grlni		Glasilčni
Nosnik	m̥	m		ɱ		n̼			n̥	n			ɳ̊	ɳ	ɲ̊	ɲ	ŋ̊	ŋ		ɴ
Zapornik	p	b	p̪	b̪	t̼	d̼			t	d			ʈ	ɖ	c	ɟ	k	ɡ	q	ɢ	ʡ		ʔ
Sičniški zlitnik									ts	dz	t̠ʃ	d̠ʒ	ʈʂ	ɖʐ	tɕ	dʑ
Nesičniški zlitnik	pɸ	bβ	p̪f	b̪v			t̪θ	d̪ð	tɹ̝̊	dɹ̝	t̠ɹ̠̊˔	d̠ɹ̠˔			cç	ɟʝ	kx	ɡɣ	qχ	ɢʁ		ʡʢ	ʔh
Sičniški pripornik									s	z	ʃ	ʒ	ʂ	ʐ	ɕ	ʑ
Nesičniški pripornik	ɸ	β	f	v	θ̼	ð̼	θ	ð	θ̠	ð̠	ɹ̠̊˔	ɹ̠˔		ɻ˔	ç	ʝ	x	ɣ	χ	ʁ	ħ	ʕ	h	ɦ
Drsnik				ʋ						ɹ				ɻ		j		ɰ						ʔ̞
Tap/flap		ⱱ̟		ⱱ		ɾ̼			ɾ̥	ɾ			ɽ̊	ɽ						ɢ̆		ʡ̆
Vibrant	ʙ̥	ʙ							r̥	r			ɽ̊r̥	ɽr					ʀ̥	ʀ	ʜ	ʢ
Obstranski zlitnik									tɬ	dɮ			ʈɭ̊˔	ɖɭ˔	cʎ̝̊	ɟʎ̝	kʟ̝̊	ɡʟ̝
Obstranski pripornik									ɬ	ɮ			ɭ̊˔	ɭ˔	ʎ̝̊	ʎ̝	ʟ̝̊	ʟ̝
Obstranski drsnik										l				ɭ		ʎ		ʟ		ʟ̠
Obstranski tap/flap									ɺ̥	ɺ			ɭ̥̆	ɭ̆		ʎ̆		ʟ̆

Simboli na desni strani celice so zveneči, levo so nezveneči. Osenčeni deli označujejo glasove, ki naj bi bili nemogoči.

Glavna razporeditev nepljučnih soglasnikov^[4]Uredi

Nepljučni soglasniki so vsi tisti, ki ne potrebujejo zraka iz pljuč za izgovorjavo.

		BL	LD	D	A	PA	RF	P	V	U	EG
Ejektiv (izdišni glas)	Zapornik	pʼ			tʼ		ʈʼ	cʼ	kʼ	qʼ	ʡʼ
	Zlitnik			t̪θʼ	tsʼ	t̠ʃʼ	ʈʂʼ		kxʼ	qχʼ
	Pripornik	ɸʼ	fʼ	θʼ	sʼ	ʃʼ	ʂʼ	ɕʼ	xʼ	χʼ
	Obstranski zlitnik				tɬʼ			cʎ̝̊ʼ	kʟ̝̊ʼ
	Obstranski pripornik				ɬʼ
Klik (zgoraj: mehkonebni; spodaj: uvularni)	Tenusni	kʘ qʘ		kǀ qǀ	kǃ qǃ		k‼ q‼	kǂ qǂ
	Zveneči	ɡʘ ɢʘ		ɡǀ ɢǀ	ɡǃ ɢǃ		ɡ‼ ɢ‼	ɡǂ ɢǂ
	Nosni	ŋʘ ɴʘ		ŋǀ ɴǀ	ŋǃ ɴǃ		ŋ‼ ɴ‼	ŋǂ ɴǂ	ʞ
	Tenusni obstranski				kǁ qǁ
	Zveneči obstranski				ɡǁ ɢǁ
	Nosni obstranski				ŋǁ ɴǁ
Imploziv (vdišni glas)	Zveneči	ɓ			ɗ		ᶑ	ʄ	ɠ	ʛ
Imploziv (vdišni glas)	Nezveneči	ɓ̥			ɗ̥		ᶑ̊	ʄ̊	ɠ̊	ʛ̥

Shaded areas denote articulations judged impossible.

Fonetični znaki v SlovenščiniUredi

Soglasniki
Soglasniki			Samoglasniki z visokim tonom			Samoglasniki z nizkim tonom			Nenaglašeni samoglasniki
Znak	Primer	IPA Ime	Znak	Primer	IPA ime	Znak	Primer	IPA ime	Znak	Primer	IPA ime
p	pero, apno	Voiceless bilabial stop	ìː	hiša	Close front unrounded vowel	í	bik	Close front unrounded vowel	i	biti	Close front unrounded vowel
b	biti, žaba	Voiced bilabial stop	ùː	truplo	Close back rounded vowel	íː	list	Close front unrounded vowel	u	mamut	Close back rounded vowel
t	trava, otrok	Voiceless alveolar stop	èː	cerkev	Close-mid front unrounded vowel	ý	Türk	Close front rounded vowel	ə	danes	Mid central vowel
d	do, oditi	Voiced alveolar stop	òː	erotičen	Close-mid back rounded vowel	ú	kruh	Close back rounded vowel	ɛ	medved	Open-mid front unrounded vowel
k	klepet, kolo	Voiceless velar stop	ə̀	sem	Mid central vowel	úː	romunščina	Close back rounded vowel	ɔ	potok	Open-mid back rounded vowel
g	govor, gora	Voiced velar stop	ɛ̀ː	zemlja	Open-mid front unrounded vowel	éː	kreda	Close-mid front unrounded vowel	a	žena	Open central unrounded vowel
m	mati, Istanbul	Voiced bilabial nasal	ɔ̀ː	poten	Open-mid back rounded vowel	óː	pot	Close-mid back rounded vowel	əɾ	koder
ɱ	simfonija, informacija	Voiced labiodental nasal	àː	danes	Open central unrounded vowel	ə́	pes	Mid central vowel
n	ne	Voiced alveolar nasal	ə̀ɾ	vrba		ɛ́	met	Open-mid front unrounded vowel
ŋ	banka	Voiced velar nasal				ɛ́ː	adverb	Open-mid front unrounded vowel
r	riba	Voiced alveolar trill				ɔ́	on	Open-mid back rounded vowel
ɾ	robot	Voiced alveolar tap				ɔ́ː	alkova	Open-mid back rounded vowel
f	figa, film	Voiceless labiodental fricative				á	brat	Open central unrounded vowel
v	filozof Dolar	Voiced labiodental fricative				áː	grad	Open central unrounded vowel
s	sestra, most	Voiceless alveolar fricative				ə́ɾ	tržnica
z	zob, zima	Voiced alveolar fricative
ʃ	šum, šivanka	Voiceless postalveolar fricative
ʒ	žival, koža	Voiced palatoalveolar fricative
x	hrib, harfa	Voiceless velar fricative
ɣ	vrh	Voiced velar fricative
ʋ	vrata, voda	Voiced labiodental approximant
j	jaz	Voiced palatal glide
l	luna, luka	Voiced alveolar lateral liquid
t͡s	car	Voiceless alveolar affricate
t͡ʃ	čaj, način	Voiceless palato-alveolar affricate
d͡z	brivec	Voiced alveolar affricate
d͡ʒ	džip, džez	Voiced post-alveolar affricate

Glej tudiUredi

31635

SkliciUredi

↑ Laver, John (1994). Principles of Phonetics. New York: Cambridge University Press. str. 561. ISBN 0-521-45031-4 (hb); ISBN 0-521-45655-X (pb). The acronym ‘IPA’ strictly refers…to the ‘International Phonetic Association’. But it is now such a common practice to use the acronym also to refer to the alphabet itself (from the phrase ‘International Phonetic Alphabet’) that resistance seems pedantic. Context usually serves to disambiguate the two usages.
↑ International Phonetic Association (1999). Handbook of the International Phonetic Association: A guide to the use of the International Phonetic Alphabet. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-65236-7 (hb); ISBN 0-521-63751-1 (pb).
↑ MacMahon, Michael K. C. (1996). "Phonetic Notation". V P. T. Daniels and W. Bright (eds.) (ur.). The World’s Writing Systems. New York: Oxford University Press. str. 821–846. ISBN 0-19-507993-0.CS1 vzdrževanje: dodano besedilo: editors list (link)
↑ ^4,0 ^4,1 ^4,2 "IPA Chart with Sounds | International Phonetic Alphabet Sounds". www.internationalphoneticalphabet.org. Pridobljeno dne 2020-05-01.

Zunanje povezaveUredi

Uradna stran Mednarodne fonetične zveze (angleško)
Podatki o IPA s strani Omniglot (angleško)

Brezplačne pisave IPAUredi

Charis SIL, najpopolnejši paket vrste pisave IPA
Odprtokodni fonti IPA za dokumente LaTeX

Tehnične opombeUredi

Večina IPA simbolov ni vključenih v najbolj razširjeno obliko Times New Roman (čeprav so vključeni v verziji za Windows Vista), prednastavljeni font za latinico v Internet Explorerju za Windowse. Za pravilni prikaz IPA simbolov v tem spletnem brskalniku ga morate nastaviti za uporabo fontov, ki vključujeo IPA razširjene znake. Taki fonti vkjučujejo Lucida Sans Unicode, ki se dobi z Windows XP; Gentium, Charis SIL, Doulos SIL, DejaVu Sans ali TITUS Cyberbit, ki so prosto dostopni; ali Arial Unicode MS, ki se dobi z Microsoft Office.

Na tej strani smo Internet Explorer prisilili, da prednastavljeno uporabi tak font, tako da se mora izpisati pravilno, toda to ni narejeno na vseh straneh, ki vsebujejo IPA. To se nanaša tudi na druge strani, ki uporabljajo posebne simbole. Imejte to v mislih, ko v člankih vidite napačno prikazane simbole, kot je "຦".

Posebni simboli bi se morali izpisati pravilno brez nadaljnje konfiguracije za Mozilla Firefox, Konqueror, Opera, Safari in večino novejših spletnih brskalnikov.

Ta članek o jeziku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.

[1] Laver, John (1994). Principles of Phonetics. New York: Cambridge University Press. str. 561. ISBN 0-521-45031-4 (hb); ISBN 0-521-45655-X (pb). The acronym ‘IPA’ strictly refers…to the ‘International Phonetic Association’. But it is now such a common practice to use the acronym also to refer to the alphabet itself (from the phrase ‘International Phonetic Alphabet’) that resistance seems pedantic. Context usually serves to disambiguate the two usages.

[IPA_1999-2] International Phonetic Association (1999). Handbook of the International Phonetic Association: A guide to the use of the International Phonetic Alphabet. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-65236-7 (hb); ISBN 0-521-63751-1 (pb).

[world-3] MacMahon, Michael K. C. (1996). "Phonetic Notation". V P. T. Daniels and W. Bright (eds.) (ur.). The World’s Writing Systems. New York: Oxford University Press. str. 821–846. ISBN 0-19-507993-0.CS1 vzdrževanje: dodano besedilo: editors list (link)

[:0-4] 4,0 ^4,1 ^4,2 "IPA Chart with Sounds | International Phonetic Alphabet Sounds". www.internationalphoneticalphabet.org. Pridobljeno dne 2020-05-01.

[1]

[2]

[3]

[4]