Zlítnik ali afrikáta je v jezikoslovju soglasnik, sestavljen iz zaporniške in istovrstne priporniške prvine.[1][2] V slovenščini so zlitniki c (na primer v besedi céna; z varianto dz, na primer v priimku Kocbek), č (čéha) in (džezva). Pri medmetih sta zlitnika še kh (za posnemanje podganjega oglašanja) in pf (medmet, ki izraža podcenjevanje).[2]

Čeprav zlitniki sestojijo iz ustrezne zaporniške in priporniške prvine (c iz t in s, č iz t in š, iz d in ž), jih čutimo kot enotne glasove in načeloma tudi niso daljši od ustreznih zapornikov in pripornikov. Zobni zlitnik c je sičnik, zadlesnična č in pa sta šumevca.[3]

Sklici

uredi
  1. Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2021.
  2. 2,0 2,1 Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
  3. Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004.