Svahilščina
Svahili (v svahiliju Kiswahili) je jezik iz skupine bantujskih jezikov, ki je razširjen ob obali Indijskega oceana od severne Kenije do severnega Mozambika, vključno s Komori.[5] Le okoli 5–10 milijonov ljudi ga govori kot svojo materinščino, vendar je eden od uradnih/državnih jezikov Tanzanije, Kenije, Demokratične republike Kongo in Ugande. V večinskem delu vzhodne Afrike se uporablja kot lingua franca (vključno z Ruando, Burundijem ter nekaterimi deli Malavija, Somalije, Zambije in Mozambika.[6][7]
| Svahili | |
|---|---|
| Kiswahili | |
| Materni jezik | Burundi, Demokratična republika Kongo, Komori (kot komorščina), Kenija, Mozambik, Oman, Sejšeli (kot šimaorščina), Ruanda, Tanzanija, Uganda, Malavi[1] |
Št. maternih govorcev | 15 milijonov (2012)[2] Prvi in drugi jezik: 50+ milijonov[3] |
| Pisava | latinica, arabska pisava |
| Uradni status | |
Uradni jezik | Afriška unija Kenija Tanzanija Uganda |
| Regulator | Baraza la Kiswahili la Taifa (Tanzanija) |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | sw |
| ISO 639-2 | swa |
| ISO 639-3 | swa – vključene oznakePosamezne oznake: swc – Kongo svahili swh – obalni svahili |
| Glottolog | swah1254 |
G.42–43;[4] | |
| Linguasphere | 99-AUS-m |
Komorščino, jezik Komorskih otokov, nekateri uvrščajo med svahilijska narečja, nekateri pa jo obravnavajo kot poseben jezik.[8] V Keniji in nekaterih delih Ugande govorijo tudi mešanico svahilija in angleščine, ki se imenuje šeng (sheng). V svahiliju predstavljajo 16 do 20 % besedišča arabske sposojenke, vključno s samim imenom jezika svahili (ki izvira iz arabske besede sawāḥilī in pomeni obalen). Velik delež besedja arabskega izvora je posledica več stoletij trgovskih stikov med Arabci in bantujskega prebivalstva na vzhodni obali Afrike.[9] Točno število govorcev svahilija, tako maternih govorcev kot govorcev svahilija kot drugega jezika, ni znano in je predmet debat. Po različnih ocenah je skupno število govorcev od 50 do 100 milijonov.[10]
Svahili je tudi eden od delovnih jezikov Afriške unije in Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC). Uradno velja tudi za linguo franco Vzhodnoafriške skupnosti (EAC).[11] Leta 2008 je Južna Afrika legalizirala poučevanje svahilija v svojih šolah; leta 2020 so jo nekatere šole uvedle kot izbirni predmet.[12] Leta 2020 je zgledu sledila tudi Bocvana.[13]
FonologijaUredi
SamoglasnikiUredi
Standardni svahili pozna pet samoglasnikov: /ɑ/, /ɛ/, /i/, /ɔ/ in /u/. Samoglasniški upad ni prisoten, ne glede na mesto naglasa v besedi,[14] vendar pa se glede na trditve jezikoslovca Edgarja Poloméja samoglasniki /ɛ/, /i/, /ɔ/ in /u/ izgovarjajo kot taki le v naglašenih zlogih. V nenaglašenih zlogih in pred prenazaliziranimi soglasniki se izgovarjajo kot /e/, /ɪ/, /o/ in /ʊ/. Polomé tudi navaja, da se /ɑ/ kot tak izgovori le za w, v vseh drugih položajih pa kot [a]. A se na koncu besede lahko izgovarja tudi kot [ə].[15] Svahilijski samoglasniki so lahko dolgi in se v takih primerih zapisujejo s podvojeno črko (primer: kondoo, v pomenu ovca).
SoglasnikiUredi
| Ustnični (labialni) | Zobni (dentalni) | Zobnojezični (alveolarni) | Zadlesnični (postalveolarni) / nebnojezični (palatalni) |
Mehkonebni (velarni) | Glasilčni (glotalni) | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nosniki (nazalni) | m ⟨m⟩ | n ⟨n⟩ | ɲ ⟨ny⟩ | ŋ ⟨ng'⟩ | |||
| Zaporniki | prenazalizirani | mb̥ ⟨mb⟩ | nd̥ ⟨nd⟩ | nd̥ʒ̊ ⟨nj⟩ | ŋɡ̊ ⟨ng⟩ | ||
| implozivni / zveneči |
ɓ ~ b ⟨b⟩ | ɗ ~ d ⟨d⟩ | ʄ ~ dʒ ⟨j⟩ | ɠ ~ ɡ ⟨g⟩ | |||
| nezveneči | p ⟨p⟩ | t ⟨t⟩ | tʃ ⟨ch⟩ | k ⟨k⟩ | |||
| pridišniki (aspirirani) | (pʰ ⟨p⟩) | (tʰ ⟨t⟩) | (tʃʰ ⟨ch⟩) | (kʰ ⟨k⟩) | |||
| Priporniki (frikativi) | prenazalizirani | mv̥ ⟨mv⟩ | nz̥ ⟨nz⟩ | ||||
| zveneči | v ⟨v⟩ | (ð ⟨dh⟩) | z ⟨z⟩ | (ɣ ⟨gh⟩) | |||
| nezveneči | f ⟨f⟩ | (θ ⟨th⟩) | s ⟨s⟩ | ʃ ⟨sh⟩ | (x ⟨kh⟩) | h ⟨h⟩ | |
| Drsniki (aproksimanti) | l ⟨l⟩ | j ⟨y⟩ | w ⟨w⟩ | ||||
| Vibranti | r ⟨r⟩ | ||||||
SkliciUredi
- ↑ Ethnologue list of countries where Swahili is spoken
Thomas J. Hinnebusch, 1992, "Swahili", International Encyclopedia of Linguistics, Oxford, pp. 99–106
David Dalby, 1999/2000, The Linguasphere Register of the World's Languages and Speech Communities, Linguasphere Press, Volume Two, str. 733–735
Benji Wald, 1994, "Sub-Saharan Africa", Atlas of the World's Languages, Routledge, str. 289–346 - ↑ Svahili referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)
Kongo svahili referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)
obalni svahili referenca v Ethnologue (17. izd., 2013) - ↑ Lutz Marten, "Swahili", Encyclopedia of Language and Linguistics, 2nd ed., 2006, Elsevier
- ↑ Jouni Filip Maho, 2009. New Updated Guthrie List Online
- ↑ Prins, A.H.J. 1961. "The Swahili-Speaking Peoples of Zanzibar and the East African Coast (Arabs, Shirazi and Swahili)"
- ↑ Mazrui, Ali Al'Amin. (1995). Swahili state and society : the political economy of an African language. East African Educational Publishers. ISBN 0-85255-729-9. OCLC 441402890.
- ↑ Prins 1961
- ↑ Nurse and Hinnebusch, 1993, p.18
- ↑ »Swahili language«. Encyclopaedia Britannica. Arhivirano iz spletišča dne 23. julija 2019. Pridobljeno 30. januarja 2021.
- ↑ »HOME – Home«. Swahililanguage.stanford.edu. Arhivirano iz spletišča dne 15. decembra 2016. Pridobljeno 19. julija 2016.
After Arabic, Swahili is the most widely used African language but the number of its speakers is another area in which there is little agreement. The most commonly mentioned numbers are 50, 80, and 100 million people. [...] The number of its native speakers has been placed at just under 20 million.
- ↑ »Development and Promotion of Extractive Industries and Mineral Value Addition«. East African Community. Arhivirano iz spletišča dne 21. oktobra 2016. Pridobljeno 20. julija 2016.
- ↑ Sobuwa, Yoliswa (17. september 2018). »Kiswahili gets minister's stamp to be taught in SA schools«. The Sowetan. Arhivirano iz spletišča dne 18. septembra 2018. Pridobljeno 9. oktobra 2018.
- ↑ »Botswana to Introduce Swahili Language in Local Schools«. Arhivirano iz spletišča dne 22. marca 2021. Pridobljeno 21. februarja 2021.
- ↑ 14,0 14,1 Contini-Morava, Ellen. 1997. Swahili Phonology. In Kaye, Alan S. (ed.), Phonologies of Asia and Africa 2, 841–860. Winona Lake, Indiana: Eisenbrauns.
- ↑ »Archived copy« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 27. novembra 2020. Pridobljeno 12. septembra 2019.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava) - ↑ Modern Swahili Grammar East African Publishers, 2001 Mohamed Abdulla Mohamed p. 4
