Svahili
Svahili (v svahiliju Kiswahili) je jezik iz skupine bantujskih jezikov, ki je razširjen ob obali Indijskega oceana od severne Kenije do severnega Mozambika, vključno s Komori.[5] Le okoli 5–10 milijonov ljudi ga govori kot svojo materinščino, vendar je eden od uradnih/državnih jezikov Tanzanije, Kenije, Demokratične republike Kongo in Ugande. V večinskem delu vzhodne Afrike se uporablja kot lingua franca (vključno z Ruando, Burundijem ter nekaterimi deli Malavija, Somalije, Zambije in Mozambika.[6][7]
| Svahili | |
|---|---|
| Kiswahili | |
| Materni jezik | Burundi, Demokratična republika Kongo, Komori (kot komorščina), Kenija, Mozambik, Oman, Sejšeli (kot šimaorščina), Ruanda, Tanzanija, Uganda, Malavi[1] |
Št. maternih govorcev | 15 milijonov (2012)[2] Prvi in drugi jezik: 50+ milijonov[3] |
| Pisava | latinica, arabska pisava |
| Uradni status | |
Uradni jezik | Afriška unija Kenija Tanzanija Uganda |
| Regulator | Baraza la Kiswahili la Taifa (Tanzanija) |
| Jezikovne kode | |
| ISO 639-1 | sw |
| ISO 639-2 | swa |
| ISO 639-3 | swa – vključene kodePosamezne kode: swc – Kongo svahili swh – obalni svahili |
| Glottolog | swah1254 |
G.42–43;[4] | |
| Linguasphere | 99-AUS-m |
Komorščino, jezik Komorskih otokov, nekateri uvrščajo med svahilijska narečja, nekateri pa jo obravnavajo kot poseben jezik.[8] V Keniji in nekaterih delih Ugande govorijo tudi mešanico svahilija in angleščine, ki se imenuje šeng (sheng). V svahiliju predstavljajo 16 do 20 % besedišča arabske sposojenke, vključno s samim imenom jezika svahili (ki izvira iz arabske besede sawāḥilī in pomeni obalen). Velik delež besedja arabskega izvora je posledica več stoletij trgovskih stikov med Arabci in bantujskega prebivalstva na vzhodni obali Afrike.[9] Točno število govorcev svahilija, tako maternih govorcev kot govorcev svahilija kot drugega jezika, ni znano in je predmet debat. Po različnih ocenah je skupno število govorcev od 50 do 100 milijonov.[10]
Svahili je tudi eden od delovnih jezikov Afriške unije in Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC). Uradno velja tudi za linguo franco Vzhodnoafriške skupnosti (EAC).[11] Leta 2008 je Južna Afrika legalizirala poučevanje svahilija v svojih šolah; leta 2020 so jo nekatere šole uvedle kot izbirni predmet.[12] Leta 2020 je zgledu sledila tudi Bocvana.[13]
FonologijaUredi
SamoglasnikiUredi
Standardni svahili pozna pet samoglasnikov: /ɑ/, /ɛ/, /i/, /ɔ/ in /u/. Samoglasniški upad ni prisoten, ne glede na mesto naglasa v besedi,[14] vendar pa se glede na trditve jezikoslovca Edgarja Poloméja samoglasniki /ɛ/, /i/, /ɔ/ in /u/ izgovarjajo kot taki le v naglašenih zlogih. V nenaglašenih zlogih in pred prenazaliziranimi soglasniki se izgovarjajo kot /e/, /ɪ/, /o/ in /ʊ/. Polomé tudi navaja, da se /ɑ/ kot tak izgovori le za w, v vseh drugih položajih pa kot [a]. A se na koncu besede lahko izgovarja tudi kot [ə].[15] Svahilijski samoglasniki so lahko dolgi in se v takih primerih zapisujejo s podvojeno črko (primer: kondoo, v pomenu ovca).
SoglasnikiUredi
| Ustnični (labialni) | Zobni (dentalni) | Zobnojezični (alveolarni) | Zadlesnični (postalveolarni) / nebnojezični (palatalni) |
Mehkonebni (velarni) | Glasilčni (glotalni) | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nosniki (nazalni) | m ⟨m⟩ | n ⟨n⟩ | ɲ ⟨ny⟩ | ŋ ⟨ng'⟩ | |||
| Zaporniki | prenazalizirani | mb̥ ⟨mb⟩ | nd̥ ⟨nd⟩ | nd̥ʒ̊ ⟨nj⟩ | ŋɡ̊ ⟨ng⟩ | ||
| implozivni / zveneči |
ɓ ~ b ⟨b⟩ | ɗ ~ d ⟨d⟩ | ʄ ~ dʒ ⟨j⟩ | ɠ ~ ɡ ⟨g⟩ | |||
| nezveneči | p ⟨p⟩ | t ⟨t⟩ | tʃ ⟨ch⟩ | k ⟨k⟩ | |||
| pridišniki (aspirirani) | (pʰ ⟨p⟩) | (tʰ ⟨t⟩) | (tʃʰ ⟨ch⟩) | (kʰ ⟨k⟩) | |||
| Priporniki (frikativi) | prenazalizirani | mv̥ ⟨mv⟩ | nz̥ ⟨nz⟩ | ||||
| zveneči | v ⟨v⟩ | (ð ⟨dh⟩) | z ⟨z⟩ | (ɣ ⟨gh⟩) | |||
| nezveneči | f ⟨f⟩ | (θ ⟨th⟩) | s ⟨s⟩ | ʃ ⟨sh⟩ | (x ⟨kh⟩) | h ⟨h⟩ | |
| Drsniki (aproksimanti) | l ⟨l⟩ | j ⟨y⟩ | w ⟨w⟩ | ||||
| Vibranti | r ⟨r⟩ | ||||||
SkliciUredi
- ↑ Ethnologue list of countries where Swahili is spoken
Thomas J. Hinnebusch, 1992, "Swahili", International Encyclopedia of Linguistics, Oxford, pp. 99–106
David Dalby, 1999/2000, The Linguasphere Register of the World's Languages and Speech Communities, Linguasphere Press, Volume Two, str. 733–735
Benji Wald, 1994, "Sub-Saharan Africa", Atlas of the World's Languages, Routledge, str. 289–346 - ↑ Svahili reference at Ethnologue (17. izd., 2013)
Kongo svahili reference at Ethnologue (17. izd., 2013)
obalni svahili reference at Ethnologue (17. izd., 2013) - ↑ Lutz Marten, "Swahili", Encyclopedia of Language and Linguistics, 2nd ed., 2006, Elsevier
- ↑ Jouni Filip Maho, 2009. New Updated Guthrie List Online
- ↑ Prins, A.H.J. 1961. "The Swahili-Speaking Peoples of Zanzibar and the East African Coast (Arabs, Shirazi and Swahili)"
- ↑ Mazrui, Ali Al'Amin. (1995). Swahili state and society : the political economy of an African language. East African Educational Publishers. ISBN 0-85255-729-9. OCLC 441402890.
- ↑ Prins 1961
- ↑ Nurse and Hinnebusch, 1993, p.18
- ↑ "Swahili language". Encyclopaedia Britannica. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. 7. 2019. Pridobljeno dne 30. 1. 2021.
- ↑ "HOME – Home". Swahililanguage.stanford.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. 12. 2016. Pridobljeno dne 19. 7. 2016.
After Arabic, Swahili is the most widely used African language but the number of its speakers is another area in which there is little agreement. The most commonly mentioned numbers are 50, 80, and 100 million people. [...] The number of its native speakers has been placed at just under 20 million.
- ↑ "Development and Promotion of Extractive Industries and Mineral Value Addition". East African Community. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. 10. 2016. Pridobljeno dne 20. 7. 2016.
- ↑ Sobuwa, Yoliswa (17 September 2018). "Kiswahili gets minister's stamp to be taught in SA schools". The Sowetan. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 September 2018. Pridobljeno dne 9. 10. 2018.
- ↑ "Botswana to Introduce Swahili Language in Local Schools". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. 3. 2021. Pridobljeno dne 21. 2. 2021.
- ↑ 14,0 14,1 Contini-Morava, Ellen. 1997. Swahili Phonology. In Kaye, Alan S. (ed.), Phonologies of Asia and Africa 2, 841–860. Winona Lake, Indiana: Eisenbrauns.
- ↑ "Archived copy" (PDF). Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 27. 11. 2020. Pridobljeno dne 12. 9. 2019.CS1 vzdrževanje: arhivirana kopija kot naslov (link)
- ↑ Modern Swahili Grammar East African Publishers, 2001 Mohamed Abdulla Mohamed p. 4
