Oklepaj

Oklepáj je nekončno dvodelno ločilo, sestavljeno iz uklepaja in zaklepaja, ki z obeh strani oklepa besedo, številko, stavek ... Uklepaj je desnostični, zaklepaj pa levostični.

( ) Ločila
opuščaj ’ ' oklepaji ( ) [ ] { } < > uklepaj ( zaklepaj ) dvopičje : vejica , ، 、 pomišljaji ‒ – — ― tripičje … ... . . . klicaj ! pika . vezaj ‐ deljaj - ‐ = vprašaj ? narekovaji „ “ » « podpičje ; poševnica /  ⁄
Delitelji besed
presledek         interpunkt ·
Splošna tipografija
znak & (et, in) & zvezdica * afna @ leva poševnica \ krogla • kareta ^ križec † ‡ stopinja ° ponavljaj ″ -"- številski znak # dvojni opuščaj ″ tilda (vijuga) ~ podčrtaj _ navpičnica (pokončnica) | odstotek %
Redkejša tipografija
trozvezdje (asterizem) ⁂ interrobang ‽ bršljanov list ❧ romb ◊

Zaklepaj se lahko rabi tudi kot enodelno nekončno ločilo.

Loči med naslednjimi oklepaji:

Vrsta oklepaja	Znak	Bližnjica na tipkovnici
navadni oziroma okrogli oklepaj	( )	⇧ Shift + 8 ali 9
oglati oklepaj	[ ]	AltGr + F ali G
zaviti oklepaj	{ }	AltGr + B ali N
poševni oklepaj	/ /	⇧ Shift + 7
pokončni oklepaj	| |	AltGr + W
lomljeni oklepaj	< >	< ali ⇧ Shift + <

Najpogosteje rabljen je okrogli oklepaj, sicer pa pri uporabi oklepajev znotraj oklepajev velja praviloma naslednje zapovrstje: najprej okrogli, nato oglati, zaviti in na koncu sledi lomljeni oklepaj. Pri uporabi dvojih oklepajev se pogosto rabi poševni oklepaj znotraj okroglega: (Benetke /Italija/ veljajo za eno najbolj čarobnih mest.).

Raba oklepajev

• Ponazoritev, dopolnitev povedanega: Vitamin C (askorbinska kislina) pripomore k večji telesni odpornosti.
• Označba vrinjenega stavka: Miha (moj dolgoleten prijatelj) se bo maja oženil.
• Ločevanje opozoril, pripomb, dodatkov: V drugem odstavku besedila (glej izroček) poišči pravopisne napake!
• Označevanje sestavnih delov besed: pisatelj(ica), (ne)pomemben ...
• Navedba vira: Prijavljam se na razpisano delovno mesto (Večer, 12. marec 2007, str. 18) tajnice.

Neskladenjska raba

• Oklepaj je v matematiki oznaka, ki določa vrstni red računskih operacij, npr. (3 + 5) : 2 ali funkcijsko odvisnost, npr. f(x). Sestavljen je iz dveh delov, ki se v matematični terminologiji imenujeta predklepaj in zaklepaj.