Oklepaj
Oklepáj je nekončno dvodelno ločilo, sestavljeno iz uklepaja in zaklepaja, ki z obeh strani oklepa besedo, številko, stavek ... Uklepaj je desnostični, zaklepaj pa levostični.
( ) |
---|
opuščaj ’ ' |
Delitelji besed |
Splošna tipografija |
znak & (et, in) & |
Redkejša tipografija |
Zaklepaj se lahko rabi tudi kot enodelno nekončno ločilo.
Loči med naslednjimi oklepaji:
Vrsta oklepaja | Znak | Bližnjica na tipkovnici |
---|---|---|
navadni oziroma okrogli oklepaj | ( )
|
⇧ Shift + 8 ali 9 |
oglati oklepaj | [ ]
|
AltGr + F ali G |
zaviti oklepaj | { }
|
AltGr + B ali N |
poševni oklepaj | / /
|
⇧ Shift + 7 |
pokončni oklepaj | | |
|
AltGr + W |
lomljeni oklepaj | < >
|
< ali ⇧ Shift + < |
Najpogosteje rabljen je okrogli oklepaj, sicer pa pri uporabi oklepajev znotraj oklepajev velja praviloma naslednje zapovrstje: najprej okrogli, nato oglati, zaviti in na koncu sledi lomljeni oklepaj. Pri uporabi dvojih oklepajev se pogosto rabi poševni oklepaj znotraj okroglega: (Benetke /Italija/ veljajo za eno najbolj čarobnih mest.).
Raba oklepajev Uredi
- Ponazoritev, dopolnitev povedanega: Vitamin C (askorbinska kislina) pripomore k večji telesni odpornosti.
- Označba vrinjenega stavka: Miha (moj dolgoleten prijatelj) se bo maja oženil.
- Ločevanje opozoril, pripomb, dodatkov: V drugem odstavku besedila (glej izroček) poišči pravopisne napake!
- Označevanje sestavnih delov besed: pisatelj(ica), (ne)pomemben ...
- Navedba vira: Prijavljam se na razpisano delovno mesto (Večer, 12. marec 2007, str. 18) tajnice.
Neskladenjska raba Uredi
- Oklepaj je v matematiki oznaka, ki določa vrstni red računskih operacij, npr. (3 + 5) : 2 ali funkcijsko odvisnost, npr. f(x). Sestavljen je iz dveh delov, ki se v matematični terminologiji imenujeta predklepaj in zaklepaj.