Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6. To je edini dvoogljikov alkan, to je alifatični ogljikovodik. Pri standardni temperaturi in pritisku je etan brezbarven plin in brez vonja.

Etan
Imena
IUPAC ime
Etan
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.000.741
EC število
  • 200-814-8
RTECS število
  • KH3800000
UN število 1035
  • InChI=1/C2H6/c1-2/h1-2H3
  • CC
Lastnosti
C2H6
Molska masa 30,07 g/mol
Videz brezbarven plin
Gostota 1,282 kg/m3(15 °C, plinast, 1 atm)
546,49 kg/m3(tekoč, 1 atm)
Tališče -181,76 °C (89.34 K)
Vrelišče -89 °C
zelo majhna
Kislost (pKa) 50
Nevarnosti
Varnostni list inchem.org
GHS piktogrami GHS02: Vnetljivo
Opozorilna beseda Pozor
H220, H280
P210, P410+403
NFPA 704 (diamant ognja)
Plamenišče −135 °C (−211 °F; 138 K)
472 °C (882 °F; 745 K)
Meje eksplozivnosti
2,9–13%
Sorodne snovi
Sorodno alkani metan
propan
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Etan je v industriji izoliran iz naravnega plina in je tudi stranski produkt pri rafinaciji goriv. Glavna uporaba etana je kot petrokemična surovina za proizvodnjo etilena.

Identifikacija snovi ali pripravka: uredi

Michael Faraday je leta 1834 prvič sintetično ustvaril etan z elektrolizo raztopine kalijevega acetata. Ker je zamenjal ogljikovodikov produkt te raztopine za metan, je prenehal z nadaljnjimi raziskavami. V obdobju 1847-1849, s prizadevanjam za branjenje radikalne teorije organske kemije, sta Hermann Kolbe in Edward Frankland proizvedla etan z znižanjem propionitrile (etil cianida) in jodid etil s kovinskim kalijem, kot je to storil Faraday z elektrolizo vodnih acetatov. Onadva pa sta zamenjala produkt te reakcije z metil radikal, namesto dimer z metilom, etana. Leta 1864 je to napako popravil Carl Schorlemmer, ki je dokazal, da je produkt vseh teh reakcij bila v bistvu etana.

Njegovo ime je nastalo iz imena etra, ki je najprej pomenilo dietil etra.

Sestava s podatki o nevarnih sestavinah: uredi

V laboratoriju se etan priročno pridobiva z Kolbe elektrolizo. V tej tehniki, se z elektrolizo vode pridobi raztopino acetata soli. Z anodo acetat oksidira v ogljikov dioksid, metil radikal in visoko reaktivni radikalov metil skupaj prispevajo pri nastanku etana:

CH3COO → CH3• + CO2 + e
CH3• + •CH3 → C2H6

Druga metoda pridobivanja etana je z oksidacijo anhidrida ocetne kisline z peroksidom, je v konceptu podobna. Kemija etana vključuje tudi proste radikalove reakcije. Etan lahko reagira s halogeni, zlasti z klorom in bromom, ki ga prosti radikali halogenerirajo. Ta reakcija poteka preko razmnoževanja etil radikalov:

C2H5• + Cl2C2H5Cl + Cl•
Cl• + C2H6 → C2H5• + HCl

Ker imajo lahko halogenirani etani morebiti dodatne proste radikale halogeniranja, ima ta proces mešanico različnih halogeniranih izdelkov. V kemični industriji, se bolj selektivne kemijske reakcije uporabljajo za proizvodnjo katere koli posamezne dvo-ogljikovih halocarbonov.

Glej tudi uredi