Mestna občina Celje
Mestna občina Celje [cêlje] je ena od enajstih, mestnih občin v Republiki Sloveniji s središčem v Celju, tretjem največjem mestu v Sloveniji. Na severu meji na občino Vojnik, na vzhodu na občino Šentjur, na jugovzhodu na občino Štore (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na jugu na občino Laško in na zahodu na občino Žalec.
Mestna občina Celje | ||
---|---|---|
| ||
![]() Lega občine v Sloveniji[1] | ||
46°14′N 15°16′E / 46.233°N 15.267°EKoordinati: 46°14′N 15°16′E / 46.233°N 15.267°E | ||
Država | ![]() | |
Statistična regija | savinjska | |
Upravljanje | ||
• Župan | Matija Kovač | |
Površina | ||
• Skupno | 94,9 km2 | |
Prebivalstvo | ||
• Skupno | 49.069 | |
• Gostota | 520 preb./km2 | |
• Moški | 24.640[2] | |
• Ženske | 24.429[2] | |
Spletna stran | www.celje.si |

S skoraj 50.000 prebivalci je šele peta slovenska mestna občina po številčnosti (za Ljubljano, Mariborom, Kranjem in Koprom).
Župan občine je bil v letih 1998–2022 Bojan Šrot, ki je na tem mestu nasledil Jožeta Zimška. Trenutni župan je Matija Kovač. Občinska uprava ima sedež v celjskem Narodnem domu na Trgu Celjskih knezov ob robu starega mestnega jedra.
Ozemeljska delitev uredi
- Krajevne skupnosti (9)
- Aljažev hrib
- Ljubečna
- Medlog
- Ostrožno
- Pod gradom
- Škofja vas
- Šmartno v Rožni dolini
- Teharje
- Trnovlje (pri Celju)
- Mestne četrti (10)
- Center (staro mestno jedro)
- Dečkovo naselje
- Dolgo polje
- Gaberje
- Hudinja (Zgornja in Spodnja Hudinja)
- Karel Destovnik Kajuh (Otok)
- Lava
- Nova vas
- Savinja
- Slavko Šlander
Naselja v občini uredi
Brezova, Bukovžlak, Celje, Dobrova, Glinsko, Gorica pri Šmartnem, Jezerce pri Šmartnem, Košnica pri Celju, Lahovna, Leskovec, Lipovec pri Škofji vasi, Ljubečna, Loče, Lokrovec, Lopata, Medlog, Osenca, Otemna, Pečovnik, Pepelno, Prekorje, Rožni Vrh, Runtole, Rupe, Slance, Slatina v Rožni dolini, Šentjungert, Škofja vas, Šmarjeta pri Celju, Šmartno v Rožni dolini, Šmiklavž pri Škofji vasi, Teharje, Tremerje, Trnovlje pri Celju, Vrhe, Začret, Zadobrova, Zvodno, Žepina
Prebivalstvo uredi
Ob popisu leta 2001 je bila slovenščina materni jezik 40.704 (84,7 %) občanom, hrvaščina 1658 (3,5 %), srbščina 1472 (3,1 %), srbohrvaščina 986 (2,1 %), bosanščina pa 743 (1,5 %). Neznano je za 1812 (3,8 %) oseb. 25.456 ali 52,9 % prebivalcev je rimokatoličanov.
Glej tudi uredi
Sklici uredi
- ↑ Zemljevid na Geopedii
- ↑ 2,0 2,1 »"Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno"«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 29. aprila 2021.
- ↑ »"Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno"«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 18. aprila 2021.