Srbščina

Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik. Govori se v Srbiji, Bosni in Hercegovini (v Republiki Srbski), Črni gori, delih Hrvaške, srbskih enklavah na Kosovu, romunskem Banatu in na Madžarskem. Govori se tudi med številnimi srbskimi ekonomskimi izseljenci v industrijskih središčih zahodne Evrope. Od sredine 19. stoletja so poskušali srbščino in njej zelo podobno hrvaščino zliti v t. i. srbo-hrvaščino. Po razpadu Jugoslavije sta se oba jezika ponovno »osamosvojila«, vendar jezikoslovci trdijo da srbski ni ločen jezik, ampak standardna varijanta[9][10] enega policentričnega[11][12] standardnega srbohrvaškega jezika.[13][14]

Srbščina
српски језик srpski jezik
Izgovorjavasr̩̂pskiː
Materni jezikSrbija, Črna gora, Hrvaška, Bosna in sosednje regije
Št. maternih
govorcev
8,7 milijonov opredeljenih govorcev srbščine v bivši Jugoslaviji (2006)[1]
in 0,5–1,5 milijonov v tujini[2]
Pisavacirilica (srbska abeceda)
latinica (gajica)
jugoslovanska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
 Srbija
 Bosna in Hercegovina
Priznani manjšinski
jezik
RegulatorOdbor za standardizaciju srpskog jezika
Jezikovne kode
ISO 639-1sr
ISO 639-2srp
ISO 639-3srp
Glottologserb1264
Linguaspheredel 53-AAA-g
{{{mapalt}}}
  Države kjer je srbščina uradni jezik.
  Države kjer je srbščina priznana kot manjšinski jezik.
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

V Srbiji je uzakonjena pisava cirilica, latinica pa se uporablja pod pogoji, ki jih določa zakon.[15] V Črni gori se uporablja tako cirilica kot latinica. Zaradi ekonomskih sankcij v 90. letih 20. stoletja multinacionalke za izdelavo programske opreme niso poskrbele za podporo srbski cirilici, zato se je še zlasti v računalništvu začela prijemati latinica. Cirilico sedaj popolnoma podpira uveljavljeni standard Unicode, že v naboru UTF-8.

Velika črka Mala črka Ustreznica v
latinici
А а a
Б б b
В в v
Г г g
Д д d
Ђ ђ đ
Е е e
Ж ж ž
З з z
И и i
Ј ј j
К к k
Л л l
Љ љ lj ali lj
М м m
Н н n
Њ њ nj ali nj
О о o
П п p
Р р r
С с s
Т т t
Ћ ћ ć
У у u
Ф ф f
Х х h
Ц ц c
Ч ч č
Џ џ dž ali dž
Ш ш š

Opomba: Variante pri lj, nj in dž so na videz enake, vendar je v prvem primeru uporabljen osnovni nabor znakov latinice, druga varianta pa je ligatura, ki jo podpira Unicode, Latin Extended B. Predstavitev lj, nj in dž z enim znakom omogoča obojesmerno enolično preslikavo med srbsko cirilico in latinico.

SkliciUredi

  1. Including, as of 2006, 6.62 million in Serbia sans Kosovo (88% of the population), 1.49 million in Bosnia (37.1%), 400,000 in Montenegro (60%), 133,000 in Kosovo, 45,000 in Croatia, and 36,000 in Macedonia. Encyclopedia of Language and Linguistics, 2nd ed.
  2. Lewis, M. Paul, ur. (2009). Ethnologue: Languages of the World (16. izd.). Dallas, Texas: SIL International.
  3. Ethnologue.com
  4. "Serbo-Croatian". Ethnologue.com. Pridobljeno dne 2010-04-24.
  5. Ec.Europa.eu
  6. B92.net
  7. "Minority Rights Group International : Czech Republic : Czech Republic Overview". Minorityrights.org. Pridobljeno dne 2012-10-24.
  8. "Minority Rights Group International : Macedonia : Macedonia Overview". Minorityrights.org. Pridobljeno dne 2012-10-24.
  9. Kordić, Snježana (2003). "Glotonim srbohrvaški jezik glede na srbski, hrvaški, bosanski, črnogorski" (PDF). Slavistična revija. Vol. 51 no. 3. Ljubljana. str. 362. ISSN 0350-6894. SSRN 3433071. (COBISS).
  10. Gröschel, Bernhard (2009). Das Serbokroatische zwischen Linguistik und Politik: mit einer Bibliographie zum postjugoslavischen Sprachenstreit. Studies in Slavic Linguistics, Bd. 34 (nemščina). München: Lincom Europa. str. 148, 344, 349. ISBN 978-3-929075-79-3. OCLC 428012015. (COBISS).
  11. Kordić, Snježana (2009). "Policentrični standardni jezik". V Badurina, Lada; Pranjković, Ivo; Silić, Josip (ur.). Jezični varijeteti i nacionalni identiteti. Zagreb: Disput. str. 85–89. ISBN 978-953-260-054-4. OCLC 437306433. SSRN 3438216. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. avgust 2012. Pridobljeno dne 5. februar 2013.
  12. Bunčić, Daniel (2008). "Die (Re-)Nationalisierung der serbokroatischen Standards". V Kempgen, Sebastian (ur.). Deutsche Beiträge zum 14. Internationalen Slavistenkongress, Ohrid, 2008. Welt der Slaven. München: Otto Sagner. str. 93. OCLC 238795822.
  13. Blum, Daniel (2002). Sprache und Politik (nemščina). Würzburg: Ergon. str. 8, 16, 125–126, 134. ISBN 3-89913-253-X. OCLC 51961066.
  14. Kordić, Snježana (2010). Jezik i nacionalizam. Rotulus Universitas. Zagreb: Durieux. str. 98–108. doi:10.2139/ssrn.3467646. ISBN 978-953-188-311-5. LCCN 2011520778. OCLC 729837512. OL 15270636W. UPC 9789531883115. (COBISS). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. julij 2012. Pridobljeno dne 6. maj 2013.
  15. "Zakon o službenoj upotrebi jezika i pisama". www.paragraf.rs (srbščina). Pridobljeno dne 2021-03-14.

Zunanje povezaveUredi