Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Max Planck
Portret
Max Planck, okoli 1930
RojstvoMax Karl Ernst Ludwig Planck
23. april 1858({{padleft:1858|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1][2][…]
Kiel[4]
Smrt4. oktober 1947({{padleft:1947|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1][2][…] (89 let)
Göttingen[4]
BivališčeFlag of Germany (3-2 aspect ratio).svg Nemška zveza
Flag of Germany (1867–1919).svg Severnonemška konfederacija
Flag of Germany (1867–1919).svg Nemško cesarstvo
Flag of Germany (3-2 aspect ratio).svg Weimarska republika
Flag of Germany (1935–1945).svg Tretji rajh
Merchant flag of Germany (1946–1949).svg zasedena Nemčija
NarodnostZastava Nemčije nemška
Področjafizika
Ustanove
Alma materUniverza Ludvika in Maksimilijana v Münchnu
Mentor doktorske
disertacije
Alexander von Brill
Gustav Robert Kirchhoff[5]
Hermann von Helmholtz
Doktorski študenti
Poznan poutemeljitev kvantne fizike
Planckov zakon
Planckov sistem enot
Planckova konstanta
Planckova masa
Pomembne nagradeNobel prize medal.svg Nobelova nagrada za fiziko (1918)
Copleyjeva medalja (1929)
PodpisMax Planck signature.svg

Življenje in deloUredi

Planck velja za enega najpomembnejših nemških fizikov poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Po končani srednji šoli v Münchnu je študiral pri Helmholtzu in Kirchhoffu v Berlinu. Doktoriral je tudi v Münchnu, zaposlil pa se je leta 1885 kot profesor za teoretično fiziko na Humboldtovi univerza v Berlinu.

Spočetka se je ukvarjal s termodinamiko. Prvi zakon termodinamike je bil že splošno znan, drugega zakona pa večina fizikov ni docela razumela. Poudaril je, da za ireverzibilno spremembo ni značilno to, da ne more potekati v obrnjeni smeri, temveč to, da po njej nikakor ne moremo vzpostaviti razmer, kakršne so bile pred njo. Z raziskovanjem entropijskega zakona je nadaljeval in izpeljal vrsto enačb za kemične reakcije za disociacijo plinov ter za razredčene raztopine. Tako se je spoznal z fizikom Ostwaldom, in kasneje sta s še ostalimi fiziki trdila, da atomi ne obstajajo. Nastal je spor z zagovorniki obstoja atomov, ki se je dokončno polegel šele na začetku 20. stoletja.

 
Planck v svojem delovnem kabinetu, datum neznan

Proti koncu 19. stoletja ga je pritegnila nova snov, in sicer sevanje črnega telesa. Njegov model so kot prvega uporabnega izdelali na berlinski univerzi in z njim točno merili sevanje. Preprosto rečeno: črno telo vse vpadlo (absorbirano) sevanje vpije in pri dani temperaturi od vseh teles najmočneje seva. Za to sevanje velja Stefan-Boltzmannov zakon. V zvezi s to temo se je začel ukvarjati s spektralno gostoto ter jo po neuresničenih pričakovanjih začel raziskovati še s stališča entropijskega zakona termodinamike. Pri enačbi za spektralno gostoto je izhajal iz nekega izraza, ki je zadeval entropijo in ki je veliko naravneje pripeljal do nove spektralne gostote. Tako je nastal Planckov zakon.

Že Boltzmann je odkril zvezo med entropijo in verjetnostjo. Da bi Planck smiselno izrazil verjetnost, je moral vpeljati poleg prve še drugo. Leta 1918 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za vloženo delo v napredek fizike z odkritjem energijskih kvantov. S tem se je pričelo obdobje kvantne fizike, ki se je uveljavilo šele leta 1922. Danes se kvant imenuje foton.

Zanimiva se mu je zdela tudi Einsteinova teorija relativnosti, v katere okviru je obravnaval termodinamiko. Nadaljnji korak pri tem pa je naredil Niels Bohr.

Po njem se imenuje Planckova konstanta  .

PublikacijeUredi

  • Planck, M. (1900a). "Über eine Verbesserung der Wienschen Spektralgleichung". Verhandlungen der Deutschen Physikalischen Gesellschaft. 2: 202–204. Prevedeno v ter Haar, D. (1967). "On an Improvement of Wien's Equation for the Spectrum". The Old Quantum Theory (PDF). Pergamon Press. str. 79–81. LCCN 66029628.
  • Planck, M. (1900b). "Zur Theorie des Gesetzes der Energieverteilung im Normalspektrum". Verhandlungen der Deutschen Physikalischen Gesellschaft. 2: 237. Prevedeno v ter Haar, D. (1967). "The Old Quantum Theory" (PDF). Pergamon Press: 82. LCCN 66029628. Navedi journal zahteva |journal= (pomoč); |chapter=neupoštevan (pomoč)
  • Planck, M. (1900c). "Entropie und Temperatur strahlender Wärme". Annalen der Physik. 306 (4): 719–737. Bibcode:1900AnP...306..719P. doi:10.1002/andp.19003060410. Neznan parameter |trans_title= ni upoštevan (pomoč)
  • Planck, M. (1900d). "Über irreversible Strahlungsvorgänge". Annalen der Physik. 306 (1): 69–122. Bibcode:1900AnP...306...69P. doi:10.1002/andp.19003060105. Neznan parameter |trans_title= ni upoštevan (pomoč)
  • Planck, M. (1901). "Über das Gesetz der Energieverteilung im Normalspektrum". Annalen der Physik. 309 (3): 553–563. Bibcode:1901AnP...309..553P. doi:10.1002/andp.19013090310. Prevedeno v Ando, K. "On the Law of Distribution of Energy in the Normal Spectrum" (PDF). Pridobljeno dne 2011-10-13.
  • Planck, M. (1903). Treatise on Thermodynamics. Ogg, A. (transl.). London: Longmans, Green & Co. OL 7246691M.
  • Planck, M. (1906). Vorlesungen über die Theorie der Wärmestrahlung. Leipzig: J.A. Barth. LCCN 07004527.
  • Planck, M. (1914). The Theory of Heat Radiation. Masius, M. (transl.) (2nd izd.). P. Blakiston's Son & Co. OL 7154661M.
  • Planck, M. (1915). Eight Lectures on Theoretical Physics. Wills, A. P. (transl.). Dover Publications. ISBN 0-486-69730-4.
  • Planck, M. (1943). "Zur Geschichte der Auffindung des physikalischen Wirkungsquantums". Naturwissenschaften. 31 (14–15): 153–159. Bibcode:1943NW.....31..153P. doi:10.1007/BF01475738.

SkliciUredi

 
Grob Maxa Plancka in njegove družine, Mestno pokopališče (Stadtfriedhof) Göttingen
  1. 1,0 1,1 MacTutor History of Mathematics archive
  2. 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. 3,0 3,1 Babelio
  4. 4,0 4,1 Record #118594818 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. Physics Tree profile Max Planck

Zunanje povezaveUredi