Niels Henrik David Bohr

danski fizik in Nobelov nagrajenec (1885–1992)

Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

Niels Henrik David Bohr
Portret
Niels Henrik David Bohr, okoli 1922
RojstvoNiels Henrik David Bohr
7. oktober 1885({{padleft:1885|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…]
København[4][5][…]
Smrt18. november 1962({{padleft:1962|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2][…] (77 let)
København, Danska[6][7][8]
BivališčeZastava Danske Danska
Državljanstvodansko
NarodnostDanska danska
Področjafizika
Poznan poBohrov model
Bohrov magneton
Pomembne nagrade Nobelova nagrada za fiziko (1922)
Matteuccijeva medalja (1923)
Copleyjeva medalja (1938)
Podpis

Bohr je v fiziki najbolj znan po svojem kvantnomehanskem modelu atoma, pozneje poimenovanem Bohrov model. Iz Bohrovega modela izhaja, da ima atom določenega elementa toliko elektronov kolikor je zaporedna številka elementa v periodnem sistemu.

Leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za delo v raziskovanju zgradbe atomov in sevanja, ki izvira iz njih.

Po njem je imenovan Bohrov magnetonB = 0,93×10−23 Am2)

Življenje in delo

uredi

Rodil se je leta 1885 v Københavnu. Po osnovni in srednji šoli se je leta 1903 vpisal na univerzo. Šest let kasneje je doktoriral z delom o elektronski teoriji kovin. Preselil se je k Rutherfordu v Manchester, kar je odločilo njegovo pot v fiziki. Leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskovanje zgradbe atomov in sevanja, ki izhaja iz njih. Leta 1943 je z ženo odpotoval na Švedsko, od tam pa v London. Z načrtom za izdelavo jedrske bombe, ki ga je naredil s sinom, je odpotoval v New York. Po neuspehu se je vrnil na Dansko, kjer je tudi leta 1962 umrl.

Na začetku 20. stoletja so znanstveniki na veliko razmišljali o atomu, zgradbi, elektronih, ... Bohr se je hitro seznanil z njihovimi mnenji prek nekaterih člankov, ki so obravnavali elektrone kot proste. Račun je izpopolnil s tem, da jih je obravnaval kot vezane. Ti nihajo kot nekakšna nihala in po Plancku lahko izsevajo ali absorbirajo le celo število kvantov. S tem je v atom stopila kvantna fizika.

S pomočjo enačbe za štiri spektre svetlobe, ki jih seva vodik, je s kratkim računom pokazal znano število, ki povezuje energijo gibanja elektrona s frekvenco kroženja in Planckovo konstanto, polovica celega števila. S tem je nastal Bohrov model atoma, kot ga poznamo še danes.

Že Ampère je domneval, da magnetne značilnosti snovi izvirajo iz drobnih ovojev s tokom. Bohr je izračunal elektronove magnetne značilnoti in dobil Bohrov magneton, ki ga uporabljamo kot enoto za merjenje magnetnih značilnosti atomov in molekul. Zanimivo je odkritje elementa z dvainsedemdesetimi elektroni, za katerega je Bohr napovedal, da je soroden cirkoniju. To trditev so dokazali z raziskovanjem z rentgensko svetlobo v Parizu. Element je dobil ime hafnij.

Sklici

uredi

Zunanje povezave

uredi