Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
| Niels Henrik David Bohr | |
|---|---|
 Niels Henrik David Bohr, okoli 1922 | |
| Rojstvo | Niels Henrik David Bohr 7. oktober 1885[1][2][…] København[4][5][…] |
| Smrt | 18. november 1962[1][2][…] (77 let) København, Danska[6][7][8] |
| Bivališče |  Danska |
| Državljanstvo | dansko |
| Narodnost |  danska |
| Področja | fizika |
| Poznan po | Bohrov model Bohrov magneton |
| Pomembne nagrade |  Nobelova nagrada za fiziko (1922) Matteuccijeva medalja (1923) Copleyjeva medalja (1938) |
| Podpis |  |
Bohr je v fiziki najbolj znan po svojem kvantnomehanskem modelu atoma, pozneje poimenovanem Bohrov model. Iz Bohrovega modela izhaja, da ima atom določenega elementa toliko elektronov kolikor je zaporedna številka elementa v periodnem sistemu.
Leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za delo v raziskovanju zgradbe atomov in sevanja, ki izvira iz njih.
Po njem je imenovan Bohrov magneton (μB = 0,93×10−23 Am2)
Življenje in delo
urediRodil se je leta 1885 v Københavnu. Po osnovni in srednji šoli se je leta 1903 vpisal na univerzo. Šest let kasneje je doktoriral z delom o elektronski teoriji kovin. Preselil se je k Rutherfordu v Manchester, kar je odločilo njegovo pot v fiziki. Leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskovanje zgradbe atomov in sevanja, ki izhaja iz njih. Leta 1943 je z ženo odpotoval na Švedsko, od tam pa v London. Z načrtom za izdelavo jedrske bombe, ki ga je naredil s sinom, je odpotoval v New York. Po neuspehu se je vrnil na Dansko, kjer je tudi leta 1962 umrl.
Na začetku 20. stoletja so znanstveniki na veliko razmišljali o atomu, zgradbi, elektronih, ... Bohr se je hitro seznanil z njihovimi mnenji prek nekaterih člankov, ki so obravnavali elektrone kot proste. Račun je izpopolnil s tem, da jih je obravnaval kot vezane. Ti nihajo kot nekakšna nihala in po Plancku lahko izsevajo ali absorbirajo le celo število kvantov. S tem je v atom stopila kvantna fizika.
S pomočjo enačbe za štiri spektre svetlobe, ki jih seva vodik, je s kratkim računom pokazal znano število, ki povezuje energijo gibanja elektrona s frekvenco kroženja in Planckovo konstanto, polovica celega števila. S tem je nastal Bohrov model atoma, kot ga poznamo še danes.
Že Ampère je domneval, da magnetne značilnosti snovi izvirajo iz drobnih ovojev s tokom. Bohr je izračunal elektronove magnetne značilnoti in dobil Bohrov magneton, ki ga uporabljamo kot enoto za merjenje magnetnih značilnosti atomov in molekul. Zanimivo je odkritje elementa z dvainsedemdesetimi elektroni, za katerega je Bohr napovedal, da je soroden cirkoniju. To trditev so dokazali z raziskovanjem z rentgensko svetlobo v Parizu. Element je dobil ime hafnij.
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
- ↑ 3,0 3,1 SNAC — 2010.
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ Aaserud F. Encyclopædia Britannica
- ↑ http://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/09599916.2013.791340
- ↑ http://link.springer.com/article/10.1007%2FBF02959119
- ↑ JSTOR — 1995.
Zunanje povezave
uredi
- Akademsko drevo Nielsa Henrika Davida Bohra na Physics Tree (angleško)
- Niels Henrik David Bohr na Projektu Matematična genealogija (angleško)
