Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja. Plinaste orjake Jupiter, Saturn, Uran in Neptun včasih imenujejo tudi »jupitrovski planeti«. Ime je dobil po rimskem bogu Jupitru. Planet ima po štetju iz leta 2023 92 lun.[5]
Oznake | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Pridevniki | jupiterski | ||||||||
Značilnosti tira | |||||||||
Epoha: J2000 | |||||||||
Odsončje | 816.620.000 km[1][2] 5,46 a.e. | ||||||||
Prisončje | 740.520.000 km 4,95 a.e. | ||||||||
778.300.000 km 5,203 363 01 a.e. | |||||||||
777.390.000 km 5,197 266 692 | |||||||||
Obseg tira | 4,888 Tm 32,675 a.e. | ||||||||
Izsrednost | 0,048 392 66 | ||||||||
4.332,589 dni (11,862 l) | |||||||||
398,88 dni | |||||||||
Povp. tirna hitrost | 13,07 km/s | ||||||||
Maks. tirna hitrost | 13,72 km/s | ||||||||
Min. tirna hitrost | 12,44 km/s | ||||||||
Naklon tira | 1,305 30° (6,09° na Sončev ekvator) | ||||||||
100,556 15° | |||||||||
14,753 85° | |||||||||
Znani Sateliti | 92 (od leta 2023) | ||||||||
Fizikalne značilnosti | |||||||||
Ekvatorialni polmer | 71.492 km (11,209 Zemljinega) | ||||||||
Polarni polmer | 66.854 km (10,517 Zemljinega) | ||||||||
6,14×1010 km² (120,5 Zemljine) | |||||||||
Prostornina | 1,431 28×1015 km³ (1321,3 Zemljine) | ||||||||
Masa | 1,898 6×1027 kg (317.8 Zemljine) | ||||||||
Srednja gostota | 1,326 g/cm³ | ||||||||
24,79 m/s² (2,358 g) | |||||||||
59,5 km/s | |||||||||
Siderska vrtilna doba | 9,925 h[3] | ||||||||
Hitrost vrtenja na ekvatorju | 12,6 km/s = 45,300 km/h | ||||||||
3,13° | |||||||||
Rektascenzija severnega pola | 268,05° (17 h 52 min 12 s) | ||||||||
Deklinacija severnega pola | 64,49° | ||||||||
Albedo | 0,52 | ||||||||
| |||||||||
Atmosfera | |||||||||
Površinski tlak | 20–200 kPa[4] (plast oblakov) | ||||||||
Sestava | ~86 % molekularni vodik ~13 % helij 0,1 % metan 0,1 % vodna para 0,02 % amonijak 0,0002 % etan 0,0001 % fosfin <0,00010 % vodikov sulfid | ||||||||
Pregled
urediTa plinasti orjak je 2,5-krat masivnejši kot vsi ostali planeti Osončja skupaj, čeprav ima samo 1/1047 Sončeve mase. Ker ima Jupiter tako veliko maso, leži masno središče Jupitra in Sonca nad Sončevo površino, 1,068 Sončevega polmera od središča Sonca. Jupiter je 318-krat masivnejši od Zemlje s premerom, 11-krat večjim od Zemlje, in s 1310-kratno Zemljino prostornino. Ima 10-krat manjši premer kot Sonce in skoraj enako srednjo gostoto. Mnogi so ga označili kot »neuspešno zvezdo«, čeprav bi bila ta primerjava sorodna označitvi asteroida kot »neuspešne Zemlje«. Čeprav je Jupiter res presunljiv, so odkrili zunajosončne planete z veliko večjo maso. Verjamemo pa da je njegov premer karseda velik za dano sestavo, ker bi se s povečanjem mase planet še neprav gravitacijsko stiskal, dokler ne bi steklo jedrsko zlitje. Ni natančno jasno kaj razlikuje velik in masiven planet kot je Jupiter od rjave pritlikavke, čeprav imajo rjave pritlikavke posebne spektralne črte. Kakorkoli, Jupiter bi moral imeti sedemkrat večjo maso, da bi postal zvezda.
Jupiter se tudi najhitreje vrti okoli svoje osi kot katerikoli drug planet v Osončju z vrtilno hitrostjo 12.700 m/s. Zaradi tega je njegov disk precej sploščen, kar se da lepo videti skozi daljnogled. Polarni premer je več kot 10.000 km manjši od ekvatorskega premera. Od planetov je le Saturn še bolj sploščen. Njegova najbolj znana zunanja oblika je verjetno Velika rdeča pega, nevihta večja od Zemlje. Planet je neprestano prekrit s plastjo oblakov.
Jupiter je za opazovalca z Zemlje ob opoziciji četrto najsvetlejše nebesno telo na nebu za Soncem, Luno, in Venero. Včasih je svetlejši le še Mars. Jupiter je znan že iz pradavnine. Galilejevo odkritje leta 1610 Jupitrovih štirih velikih lun: Io, Evropa, Ganimed in Kalisto (sedaj znane kot Galilejeve ali Galilejevske lune) je bilo prvo odkritje nebesnega gibanja, ki ni bilo navidezno osredotočeno na Zemljo. Bilo je velika podpora Kopernikovi heliocentrični sliki gibanja planetov. Galilejeva javna podpora Kopernikovi teoriji je prišla v navzkrižje z inkvizicijo.
Fizikalne značilnosti
urediSestava planeta
urediJupiter je v glavnem sestavljen iz dokaj majhnega skalnatega jedra, ki ga obdaja kovinski vodik, njega obdaja tekoči vodik, vse skupaj pa plinski vodik.
Atmosfera
urediJupitrovo atmosfero sestavlja ~86 % vodika in ~14 % helija (po številu atomov, atmosfera predstavlja ~75 %/24 % mase z ~1 % mase drugih snovi. Notranjost vsebuje gostejše snovi tako, da je porazdelitev ~71 %/24 %/5 %). Atmosfera vsebuje sledi metana, vodne pare, amonijaka, in »skalnate« snovi. Poleg tega so prisotne majhne količine ogljika, etana, vodikovega sulfida, neona, kisika, fosfatov, in žvepla. Ta sestava atmosfere je zelo podobna sestavi sončne meglice. Saturn ima podobno sestavo, Uran in Neptun pa imata veliko manj vodika in helija. Zgornji sloji Jupitrove atmosfere so izpostavljeni različnemu vrtenju. Pojav je prvi odkril Cassini 1690. Vrtenje Jupitrove polarne atmosfere je daljše za ~5 minut kot vrtenje atmosfere na ekvatorju. Poleg tega se oblaki, na različnih širinah vrtijo v nasprotni smeri. Vzajemno delovanje teh nasprotujočih se krožnih vzorcev povzroča nevihte in vrtinčenja (turbulence). Hitrost vetra je velikokrat 600 km/h.
Zunanji oblačni sloj atmosfere vsebuje ledene kristale, kristale zmrznjenega amonijaka in kristale amonijevega hidrosulfida.
Planetovi obroči
urediJupiter ima šibek sestav planetnega obroča. Obroč sestavljajo prašni delci, ki so jih z lun odnesli meteorji. Glavni obroč je nastal iz prahu s satelitov Adrasteje in Metisa. Dva širša tanka obroča obkrožata glavni obroč in izvirata iz Tebe in Amalteje. Na zunanji strani leži izjemno redek in oddaljen zunanji obroč, ki obkroža Jupiter v nasprotni smeri. Njegov izvor je negotov, lahko pa je nastal iz ujetega medplanetarnega prahu.
Magnetosfera
urediJupiter ima zelo veliko in močno magnetosfero. Če bi lahko videli njegovo magnetno polje z Zemlje, bi bilo na nebu navidezno 5-krat večje od ščipa, kljub temu, da je veliko dlje. To magnetno polje zadržuje velik tok sevanja delcev v Jupitrovih sevalnih pasovih kjer tudi nastaja ogromen plinski kolobar in valj toka, povezan z Io. Da je Jupiter močan vir radijskih valov so po naključju odkrili ameriški raziskovalci leta 1955. Večina energije je pri valovnih dolžinah nekaj deset metrov in desetin metrov.
Raziskovanje Jupitra
urediVeliko vesoljskih sond so poslali na Jupiter. Vse do sedaj so bile ameriške. Pioneer 10 je letel mimo planeta decembra 1973. Sledil mu je Pioneer 11 natanko leto kasneje. Voyager 1 je letel mimo leta 1977, Voyager 2 pa leta 1979. Sonda Galileo se je vtirila v Jupitrovo tirnico leta 1995, vrgla manjši raziskovalni satelit v Jupitrovo atmosfero in opravila več preletov vseh Galilejevih lun. Sonda Galileo je bila leta 1994 priča tudi trku kometa Shoemaker-Levy 9 z Jupitrom, ko se je bližala planetu. Nudila je ugoden pogled na ta presenetljiv dogodek.
Po odkritju tekočega oceana na Jupitrovi luni Evropa in zaključku odprave Galileo, ki je zapustil tir septembra 2003 NASA načrtuje odpravo, ki bo raziskovala ledene lune. Odprava JIMO bodo iztrelili do leta 2012 ali še pozneje.
Jupitrovi naravni sateliti
urediTiri Ie, Evrope in Ganimeda tvorijo vzorec znan kot Laplaceova resonanca. Na vsake štiri Iunine obhode okoli Jupitra naredi Evropa natančno dva obhoda, Ganimed pa natanko enega. Ta resonanca povzroča, gravitacijske pojave na vse tri lunine tire in popači njihove tire v eliptične oblike, saj na vsako luno deluje dodatni povlek sosednjih lun v vsaki točki njenega tira. Na drugi strani plimska sila z Jupitra zaokrožuje njihove tire. To stalno vlečno delovanje povzroča redno upogibanje oblik vseh treh lun. Jupitrova težnost razteza lune močneje med območji tirov, ki so bližje planetu in jim dopušča, da privzamejo bolj krogelne oblike, ko so dlje stran. To upogibanje povzroča plimsko segrevanje njihovih jeder. Najbolj opazen je ta pojav pri Ii, kjer njeni ognjeniki neobičajno močno delujejo, manj pa na geološko mladi površini Evrope, ki nakazuje nedavno ponovno preoblikovanje njene površine.
Razvrstitev Jupitrovih naravnih satelitov
urediThis razdelek je treba posodobiti, ker so nekateri podatki, ki se nanašajo na seznam lun, zastareli. |
Jupitrove lune delimo v štiri glavne skupine:
- Notranjo skupino je v celoti odkrila odprava Voyager razen pri Amalteji. Vse lune imajo premere manj kot 200 km in tire s polosjo manjšo od 200.000 km. Njihov naklon tira je manj kot stopinja.
- Galilejeve lune je odkril Galilej. Krožijo v območju med 400.000 in 2.000.000 km. To so največje lune v Osončju.
- Tretjo skupino so odkrili v 20. stoletju pred Voyagerjem. Njihovi premeri so manjši od 200 km in tiri med 11.000.000 in 12.000.000 km z naklonom tira med 26° in 29°.
- Zunanje lune so tudi odkrili v 20. stoletju pred Voyagerjem. Njihov premer je manjši od 50 km in tiri med 21.000.000 in 24.000.000 km. Še posebej so znane ker so njihovi tiri vzvratni z nakloni med 147° in 163°.
Predvideva se, da so imele prve tri skupine lun isti izvor. Mogoče kot večja luna ali ujeto telo, ki je razpadlo v obstoječe lune vsake skupine.
Poleg omenjenih štirih skupin obstaja še veliko manjših lun v dolgih, iz srednjih, vzvratnih tirih okoli Jupitra. Večina v premeru ni večja od kilometra ali dva. Vse te lune so po vsej verjetnosti ujeta asteroidna ali kometna telesa, ki so raztresena v več kosov. Celotno število znanih Jupitrovih lun je trenutno 80, saj so jih leta 2018 našli še 12. Nekatere so slabo raziskane in še brez imena. Nekaj od teh je spodaj naštetih:
# [opomba 1] |
Oznaka [opomba 2] |
Ime |
Slika | Premer (km)[opomba 3] |
Masa (×10 kg) 16 |
Srednja polos tira (km)[6] |
Obhodni čas (d)[6][opomba 4] |
Naklon tira[6] | Izsrednost[7] | Leto odkritja[8] | Avtor prvega opisa[8] | Skupina [opomba 5] |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1 | XVI | Metis | 60 × 40 × 34 | ~3,6 | 127690 | +7h 4m 29s | 0,06°[9] | 0,00002 | 1979 | Synnott (Voyager 1) |
Notranja | |
2 | XV | Adrasteja | 20 × 16 × 14 | ~0,2 | 128690 | +7h 9m 30s | 0,03°[9] | 0,0015 | 1979 | Jewitt (Voyager 2) |
Notranja | |
3 | V | Amalteja | 250 × 146 × 128 | 208 | 181366 | +11h 57m 23s | 0,374°[9] | 0,0032 | 1892 | Barnard | Notranja | |
4 | XIV | Teba | 116 × 98 × 84 | ~43 | 221889 | +16h 11m 17s | 1,076°[9] | 0,0175 | 1979 | Synnott (Voyager 1) |
Notranja | |
5 | I | Io | 3660,0 × 3637,4 × 3630,6 |
8931900 | 421700 | +1,7691 | 0,050°[9] | 0,0041 | 1610 | Galilej | Galilejeva | |
6 | II | Evropa | 3121,6 | 4800000 | 671034 | +3,5512 | 0,471°[9] | 0,0094 | 1610 | Galilej | Galilejeva | |
7 | III | Ganimed | 5262,4 | 14819000 | 1070412 | +7,1546 | 0,204°[9] | 0,0011 | 1610 | Galilej | Galilejeva | |
8 | IV | Kalisto | 4820,6 | 10759000 | 1882709 | +16,689 | 0,205°[9] | 0,0074 | 1610 | Galilej | Galilejeva | |
9 | XVIII | Temisto | 8 | 0,069 | 7393216 | +129,87 | 45,762° | 0,2115 | 1975/2000 | Kowal & Roemer/ Sheppard et al. |
Temisto | |
10 | XIII | Leda | 16 | 0,6 | 11187781 | +240,82 | 27,562° | 0,1673 | 1974 | Kowal | Himalija | |
11 | VI | Himalija | 170 | 670 | 11451971 | +250,23 | 30,486° | 0,1513 | 1904 | Perrine | Himalija | |
12 | X | Liziteja | 36 | 6,3 | 11740560 | +259,89 | 27,006° | 0,1322 | 1938 | Nicholson | Himalija | |
13 | VII | Elara | 86 | 87 | 11778034 | +257,62 | 29,691° | 0,1948 | 1905 | Perrine | Himalija | |
14 | — | S/2000 J 11 | 4 | 0,0090 | 12570424 | +287,93 | 27,584° | 0,2058 | 2001 | Sheppard et al. | Himalija? | |
15 | XLVI | Karpo | 3 | 0,0045 | 17144873 | +458,62 | 56,001° | 0,2735 | 2003 | Sheppard et al. | Karpo | |
16 | — | S/2003 J 12 | 1 | 0,00015 | 17739539 | -482,69 | 142,680° | 0,4449 | 2003 | Sheppard et al. | ? | |
17 | XXXIV | Evporija | 2 | 0,0015 | 19088434 | -538,78 | 144,694° | 0,0960 | 2002 | Sheppard et al. | Ananka | |
18 | — | S/2003 J 3 | 2 | 0,0015 | 19621780 | -561,52 | 146,363° | 0,2507 | 2003 | Sheppard et al. | Ananka | |
19 | — | S/2003 J 18 | 2 | 0,0015 | 19812577 | -569,73 | 147,401° | 0,1569 | 2003 | Gladman et al. | Ananka | |
20 | — | S/2011 J 1 | 1 | – | 20155290 | −582,22 | 162,8° | 0,2963 | 2011 | Sheppard et al. | ? | |
21 | — | S/2010 J 2 | 1 | 20307150 | -588,36 | 150,4° | 0,307 | 2010 | Veillet | Ananka? | ||
22 | XLII | Telksinoja | 2 | 0,0015 | 20453753 | -597,61 | 151,292° | 0,2684 | 2003 | Sheppard et al. | Ananka | |
23 | XXXIII | Evanta | 3 | 0,0045 | 20464854 | -598,09 | 143,409° | 0,2000 | 2002 | Sheppard et al. | Ananka | |
24 | XLV | Helika | 4 | 0,0090 | 20540266 | -601,40 | 154,586° | 0,1374 | 2003 | Sheppard et al. | Ananka | |
25 | XXXV | Ortozija | 2 | 0,0015 | 20567971 | -602,62 | 142,366° | 0,2433 | 2002 | Sheppard et al. | Ananka | |
26 | XXIV | Jokasta | 5 | 0,019 | 20722566 | -609,43 | 147,248° | 0,2874 | 2001 | Sheppard et al. | Ananka | |
27 | — | S/2003 J 16 | 2 | 0,0015 | 20743779 | -610,36 | 150,769° | 0,3184 | 2003 | Gladman et al. | Ananka | |
28 | XXVII | Praksidika | 7 | 0,043 | 20823948 | -613,90 | 144,205° | 0,1840 | 2001 | Sheppard et al. | Ananka | |
29 | XXII | Harpalika | 4 | 0,012 | 21063814 | -624,54 | 147,223° | 0,2440 | 2001 | Sheppard et al. | Ananka | |
30 | XL | Mnema | 2 | 0,0015 | 21129786 | -627,48 | 149,732° | 0,3169 | 2003 | Gladman et al. | Ananka | |
31 | XXX | Hermipa | 4 | 0,0090 | 21182086 | -629,81 | 151,242° | 0,2290 | 2002 | Sheppard et al. | Ananka? | |
32 | XXIX | Tiona | 4 | 0,0090 | 21405570 | -639,80 | 147,276° | 0,2525 | 2002 | Sheppard et al. | Ananka | |
33 | XII | Ananka | 28 | 3,0 | 21454952 | -640,38 | 151,564° | 0,3445 | 1951 | Nicholson | Ananka | |
34 | L | Hersa | 2 | 0,0015 | 22134306 | -672,75 | 162,490° | 0,2379 | 2003 | Gladman et al. | Karma | |
35 | XXXI | Aitna | 3 | 0,0045 | 22285161 | -679,64 | 165,562° | 0,3927 | 2002 | Sheppard et al. | Karma | |
36 | XXXVII | Kala | 2 | 0,0015 | 22409207 | -685,32 | 165,378° | 0,2011 | 2002 | Sheppard et al. | Karma | |
37 | XX | Tajgeta | 5 | 0,016 | 22438648 | -686,67 | 164,890° | 0,3678 | 2001 | Sheppard et al. | Karma | |
38 | — | S/2003 J 19 | 2 | 0,0015 | 22709061 | -699,12 | 164,727° | 0,1961 | 2003 | Gladman et al. | Karma | |
39 | XXI | Kaldena | 4 | 0,0075 | 22713444 | -699,33 | 167,070° | 0,2916 | 2001 | Sheppard et al. | Karma | |
40 | — | S/2003 J 15 | 2 | 0,0015 | 22720999 | -699,68 | 141,812° | 0,0932 | 2003 | Sheppard et al. | Ananka? | |
41 | — | S/2003 J 10 | 2 | 0,0015 | 22730813 | -700,13 | 163,813° | 0,3438 | 2003 | Sheppard et al. | Karma? | |
42 | — | S/2003 J 23 | 2 | 0,0015 | 22739654 | -700,54 | 148,849° | 0,3930 | 2004 | Sheppard et al. | Pasifaja | |
43 | XXV | Erinoma | 3 | 0,0045 | 22986266 | -711,96 | 163,737° | 0,2552 | 2001 | Sheppard et al. | Karma | |
44 | XLI | Aeda | 4 | 0,0090 | 23044175 | -714,66 | 160,482° | 0,6011 | 2003 | Sheppard et al. | Pasifaja | |
45 | XLIV | Kalihora | 2 | 0,0015 | 23111823 | -717,81 | 164,605° | 0,2041 | 2003 | Sheppard et al. | Karma? | |
46 | XXIII | Kalika | 5 | 0,019 | 23180773 | -721,02 | 165,505° | 0,2139 | 2001 | Sheppard et al. | Karma | |
47 | XI | Karma | 46 | 13 | 23197992 | -763,95 | 165,047° | 0,2342 | 1938 | Nicholson | Karma | |
48 | XVII | Kalira | 9 | 0,087 | 23214986 | -727,11 | 139,849° | 0,2582 | 2000 | Spahr, Scotti | Pasifaja | |
49 | XXXII | Evridoma | 3 | 0,0045 | 23230858 | -723,36 | 149,324° | 0,3769 | 2002 | Sheppard et al. | Pasifaja? | |
50 | — | S/2011 J 2 | 1 | – | 23329710 | −725,06 | 151,8° | 0,3867 | 2011 | Sheppard et al. | Pasifaja? | |
51 | XXXVIII | Pasiteja | 2 | 0,0015 | 23307318 | -726,93 | 165,759° | 0,3288 | 2002 | Sheppard et al. | Karma | |
52 | — | S/2010 J 1 | 2 | 23314335 | -722,83 | 163,2° | 0,320 | 2010 | Jacobson et al. | Pasifaja? | ||
53 | XLIX | Kora | 2 | 0,0015 | 23345093 | -776,02 | 137,371° | 0,1951 | 2003 | Sheppard et al. | Pasifaja | |
54 | XLVIII | Silena | 2 | 0,0015 | 23396269 | -731,10 | 140,148° | 0,4115 | 2003 | Sheppard et al. | Pasifaja | |
55 | XLVII | Evkelada | 4 | 0,0090 | 23483694 | -735,20 | 163,996° | 0,2828 | 2003 | Sheppard et al. | Karma | |
56 | — | S/2003 J 4 | 2 | 0,0015 | 23570790 | -739,29 | 147,175° | 0,3003 | 2003 | Sheppard et al. | Pasifaja | |
57 | VIII | Pasifaja | 60 | 30 | 23609042 | -739,80 | 141,803° | 0,3743 | 1908 | Melotte | Pasifaja | |
58 | XXXIX | Hegemona | 3 | 0,0045 | 23702511 | -745,50 | 152,506° | 0,4077 | 2003 | Sheppard et al. | Pasifaja | |
59 | XLIII | Arka | 3 | 0,0045 | 23717051 | -746,19 | 164,587° | 0,1492 | 2002 | Sheppard et al. | Karma | |
60 | XXVI | Isona | 4 | 0,0075 | 23800647 | -750,13 | 165,127° | 0,1775 | 2001 | Sheppard et al. | Karma | |
61 | — | S/2003 J 9 | 1 | 0,00015 | 23857808 | -752,84 | 164,980° | 0,2761 | 2003 | Sheppard et al. | Karma | |
62 | — | S/2003 J 5 | 4 | 0,0090 | 23973926 | -758,34 | 165,549° | 0,3070 | 2003 | Sheppard et al. | Karma | |
63 | IX | Sinopa | 38 | 7,5 | 24057865 | -739,33 | 153,778° | 0,2750 | 1914 | Nicholson | Pasifaja | |
64 | XXXVI | [Sponda | 2 | 0,0015 | 24252627 | -771,60 | 154,372° | 0,4431 | 2002 | Sheppard et al. | Pasifaja | |
65 | XXVIII | Avtona | 4 | 0,0090 | 24264445 | -772,17 | 151,058° | 0,3690 | 2002 | Sheppard et al. | Pasifaja | |
66 | XIX | Megaklita | 5 | 0,021 | 24687239 | -792,44 | 150,398° | 0,3077 | 2001 | Sheppard et al. | Pasifaja | |
67 | — | S/2003 J 2 | 2 | 0,0015 | 30290846 | -1077,02 | 153,521° | 0,1882 | 2003 | Sheppard et al. | ? |
Vse Jupitrove lune so plimsko vezane z Jupitrom in zaradi tega je njihova vrtilna doba enaka njihovemu obhodnemu času in tako planetu obračajo vedno isto stran.
Opombe
urediTrki kometov
urediV času med 16. julijem in 22. julijem 1994 je več kot dvajset drobcev kometa Shoemaker-Levy 9 treščilo v Jupitrovo južno poloblo. Na ta način so prvič neposredno opazovali trk dveh teles v Osončju. V Jupiter zaradi njegove velike mase in položaja blizu notranjega predela Osončja po vsej verjetnosti največkrat trčijo kometi od vseh planetov Osončja.
Jupiter v leposlovju in filmu
urediSir Arthur Charles Clarke je v znanstvenofanstastčnem romanu 2010: Druga odiseja (2010: Odyssey Two) prikazal spremembo Jupitra v zvezdo s pomočjo izredno napredne tehnologije, ki je še povečala gostoto njegovega že gostega jedra. Na Zemlji sta od tedaj na nebu svetili dve zvezdi.
Po Jupitru se imenuje Jupitrova postaja, domišljijska vesoljska postaja v vesolju Zvezdnih stez.
Sklici
uredi- ↑ Williams, David R. (16. november 2004). »Jupiter Fact Sheet« (v angleščini). NASA. Pridobljeno 21. februarja 2007.
- ↑ »Jupiter« (v angleščini). Evropska vesoljska agencija. 20. september 2004. Pridobljeno 21. februarja 2007.
- ↑ Seidelmann, P.K.; Abalakin, V.K.; Bursa, M.; Davies, M.E.; de Burgh, C.; in sod. (2001). »Report of the IAU/IAG Working Group on Cartographic Coordinates and Rotational Elements of the Planets and Satellites: 2000« (v angleščini). HNSKY Planitarium Program. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. oktobra 2018. Pridobljeno 2. februarja 2007.
- ↑ Anonymous (Marec 1983). »Probe Nephelometer«. Galileo Messenger (v angleščini). Št. 6. NASA/JPL. Pridobljeno 12. februarja 2007.
- ↑ »Odkrili ducat novih Jupitrovih lun«. www.portalvvesolje.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. februarja 2023. Pridobljeno 5. februarja 2023.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 Natural Satellites Ephemeris Service IAU: Minor Planet Center.
- ↑ Sheppard, Scott S. Jupiter's Known Satellites Departament of Terrestrial Magnetism at Carniege Institution for science.
- ↑ 8,0 8,1 Gazetteer of Planetary Nomenclature Working Group for Planetary System Nomenclature (WGPSN). U.S. Geological Survey.
- ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 9,5 9,6 9,7 Siedelmann P.K.; Abalakin V.K.; Bursa, M.; Davies, M.E.; de Bergh, C.; Lieske, J.H.; Obrest, J.; Simon, J.L.; Standish, E.M.; Stooke, P. ; Thomas, P.C. (2000). The Planets and Satellites 2000 Arhivirano 2018-10-31 na Wayback Machine. (Report). IAU/IAG Working Group on Cartographic Coordinates and Rotational Elements of the Planets and Satellites.