Nevihta

vremenski pojav s prisotnostjo strel, ki jih običajno spremljajo močni vetrovi in pogosto močan dež, včasih tudi sneg, sodra ali toča, v nekaterih primerih pa je padavin malo ali jih sploh ni

Nevihta je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko; spremljajo ga grmenje, bliskanje in strele, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte.[1]

Nevihtni oblak
Nevihta z bliskanjem nad Blejskim gradom

Nastane predvsem tedaj, ko se ustvari nevihtni oblak. V nevihtnem oblaku ali med njimi in zemeljskim površjem se ustvarijo električni pojavi, ki z bliskanjem in grmenjem razelektrijo oblak. Razelektritev spremljajo kratkotrajne močne padavine dežja, redkeje toče. Nevihte se pojavljajo predvsem v poletnih mesecih. V naših krajih nastajajo nevihte vzdolž poletnih hladnih front (frontalna nevihta) ali pa v vlažnih in nestabilnih toplih zračnih masah (vročinska nevihta[1]).[2]

Nevihta se lahko stopnjuje v vihar, zelo močan veter, ki lomi drevje, razkriva strehe, ruši barake ter druge improvizirane in lažje objekte.

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 Geografski terminološki slovar, https://doi.org/10.3986/978-961-254-470-6.
  2. »Splošni opis pojmov (vreme, podnebje, megla …)«. Vremensko društvo ZEVS. 10. januar 2009. Pridobljeno 23. julija 2022.