Južni otok (angleško South Island, maorsko Te Waipounamu) je večji od obeh glavnih otokov, ki predstavljata ozemlje države Nove Zelandije na jugozahodnem delu Tihega oceana, in s površino 150.437 km² 12. največji otok na svetu. Obdajata ga Tasmanovo morje na zahodu ter Tihi ocean na vzhodu in jugu, na severu pa Cookov preliv loči od nekoliko manjšega, a nekajkrat gosteje naseljenega Severnega otoka. Južni otok je pravokotne oblike z daljšo stranico okrog 840 km.

Južni otok
Sateliski posnetek
Južni otok se nahaja v Oceanija
Južni otok
Južni otok
Lega otoka v Oceaniji
Geografija
LegaOceanija
Koordinati43°59′S 170°27′E / 43.983°S 170.450°E / -43.983; 170.450Koordinati: 43°59′S 170°27′E / 43.983°S 170.450°E / -43.983; 170.450
OtočjeNova Zelandija
Površina150.437 km2 (12.)
Dolžina840 km
Dolžina obale5.842 km
Najvišja nadm.višina3.754 m
Najvišji vrhMount Cook
Uprava
ISO 3166-2:NZNZ-S
Največje naseljeChristchurch (preb. 389.700)
Demografija
Prebivalstvo1.096.200 (leta 2016)
Gostota7,2 preb./km2
Etnične skupineEvropejci, Maori

Površje je pretežno gorato. Vzdolž otoka poteka v dolžini 500 km gorska veriga Južnih Alp z najvišjim vrhom Mount Cook (Aoraki; 3754 m n. m.), ki je hkrati najvišji vrh Nove Zelandije in vse Oceanije. Poselitev je skoncentrirana na jugu in vzhodu, kjer so obširnejša nižavja, na zahodni obali pa je nižinski del mnogo ožji. Ta del je znan po številnih fjordih. Z gora se spuščajo ledeniki, ki napajajo pretežno kratke, hitro tekoče reke in množico gorskih jezer. Podnebje je zmerno.[1] Oba otoka ležita na stiku Pacifiške in Avstralske tektonske plošče, zato sta tektonsko aktivna, Južni sicer manj od Severnega.[2] Kljub temu ga je v letih 2010–2011 prizadela serija močnejših potresov, skoncentriranih v gosto naseljenem območju največjega mesta Christchurch.[3]

Prvi naseljenci so bili pripadniki polinezijskega ljudstva Maorov. Leta 1642 je otoke Nove Zelandije odkril Abel Tasman, ko je v iskanju Avstralije plul preveč južno in vzhodno.[2] Evropska naselitev je bila sprva skoncentrirana na Južnem otoku, v zgodnjem 20. stoletju pa ga je po številu prebivalcev prehitel Severni, ki ima ugodnejše podnebje.[4] Južni otok je zdaj v mednarodnem merilu znan predvsem po svoji slikoviti gorski krajini in drugih naravnih danostih, zaradi česar je priljubljen kot turistična destinacija ter lokacija za snemanje filmov.

Sklici in opombe Uredi

  1. Gall, Timothy L.; Hobby, Jeneen M., ur. (2007). »New Zealand«. Asia & Oceania. Worldmark Encyclopedia of the nations. Zv. 4 (12. izd.). Thomson Gale. str. 591–610. ISBN 1-4144-1093-X.
  2. 2,0 2,1 Quam, Joel (2014). »New Zealand«. V McColl, R.W. (ur.). Encyclopedia of World Geography. Zv. 1. Infobase Publishing. str. 661–662. ISBN 9780816072293.
  3. Murray, Lorraine; Rafferty, John P. »Christchurch earthquakes of 2010–11«. Britannica Online. Pridobljeno 26. septembra 2017.
  4. King, Michael (2003). The Penguin History of New Zealand. Auckland: Penguin Books. str. 280–281. ISBN 978-0-14-301867-4.

Zunanje povezave Uredi