Jezero Te Anau je v jugozahodnem kotu Južnega otoka Nove Zelandije. Jezero pokriva površino 344 km², zaradi česar je drugo največje jezero po površini na Novi Zelandiji (za jezerom Taupō) in največje na Južnem otoku. To je drugo največje jezero v Avstralaziji po količini sladke vode.[1]

Jezero Te Anau
Jezero Te Anau
Location of Lake Te Anau
Location of Lake Te Anau
Jezero Te Anau
Jezero Te Anau
Jezero Te Anau
Legaokrožje Southland, regija Southland, Južni otok
Glavni dotokiEglinton, Clinton, Worsley, Glaisnock, Wapiti, Doon, McKenzie Burn, Upukerora
Glavni odtokireka Waiau
Države porečjaNova Zelandija
Maks. dolžina65 km
Površina344 km²
Povp. globina168,8 m
Maks. globina425 m
Količina vode58,06 km³
Gladina (n.m.)210 m
NaseljaTe Anau
Jezero Te Anau

Glavni del jezera poteka v smeri sever-jug in je dolg 65 km. Trije veliki fiordi tvorijo krake jezera na njegovem zahodnem bregu: North Fiord, Middle Fiord in South Fiord. To so edini celinski fiordi, ki jih ima Nova Zelandija, ostalih 14 je zunaj na obali. Več majhnih otokov leži na vhodu v Srednjem fiordu, ki se delno razcepi po svoji dolžini v severozahodni in jugozahodni rokav. Gladina jezera je na nadmorski višini 210 m. Največja globina je 425 m,[2] tako da velik del njegove struge leži pod morsko gladino, pri čemer je najgloblji del jezera 215 metrov pod morsko gladino.

Jezero Te Anau nadzorujejo vrata, ki nadzorujejo pretok vode iz jezera Te Anau v reko Waiau in vzdržujejo vodostaj med 201,5 in 202,7 metri nadmorske višine.[3]

Več rek napaja jezero, od katerih je najpomembnejša reka Eglinton, ki se jezeru pridruži z vzhoda, nasproti vhoda v North Fiord. Iztok je reka Waiau, ki teče proti jugu več kilometrov v jezero Manapouri. Mesto Te Anau leži na jugovzhodnem vogalu jezera, blizu izliva.

Večina jezera je znotraj narodnega parka Fiordland in območja svetovne dediščine Te Wahipounamu, ki je bilo mednarodno uradno priznano leta 1990. Razen mesta Te Anau je edino človeško bivališče v bližini jezera kmečko naselje Te Anau Downs, blizu izliva reke Eglinton. Med tema naseljema je ozemlje hribovito, drugod pa je ozemlje gorato, zlasti ob zahodni obali, kjer se gorovji Kepler in Murchison dvigata 1400 m nad gladino jezera.

Jezero Te Anau je bilo pomembno za Ngai Tahu iwi (maorska beseda za pleme) v predevropskih časih, saj je bilo območje tradicionalna postaja za njihove poti med vzhodno in zahodno obalo Južnega otoka Nove Zelandije, kjer so pridobivali hrano in vire. Jezero sta prva odkrila evropska raziskovalca Charles Naim in William Stephen leta 1852.

Ob jezeru se začneta dve novozelandski veliki pohodni poti. Pohodna pot Milford Track se začne na severnem koncu jezera, Keplerjeva pot pa se začne in konča na južnem koncu jezera pri reki Waiau.

Ime uredi

Angleški prevod maorskega imena Te Anau je bil sporen. Mnogi so domnevali, da je bilo Te Anau ime vnukinje Hekeie, poglavarja plemena Waitaha, katerega ime zdaj pripada gori na pogorju Longwood Range.[4][5] Ko so bile jame Te Ana-au ponovno odkrite leta 1948, je prejšnje razlage imena nadomestila razlaga polnega imena Te Ana-au, maorsko za 'Jama vrtinčaste vode'.[6]

Rastlinstvo in živalstvo uredi

V porečju jezera Te Anau najdemo številne vrste divjih živali in vegetacije. Vegetativno podrast vključuje številne vrste praproti, vključno s kronsko praprotjo (Blechnum discolor).[7]

Ob obalah jezera Te Anau živi več vrst ogroženih ptic, zlasti takahē (Notornis hochstetteri). Območje med srednjim in južnim fiordom, imenovano gore Murchison, je zatočišče, namenjeno tem pticam. Na zahodni obali jezera so tudi jame Te Ana-au.

Rekreacija uredi

Skozi poletje se jezero uporablja za čolnarjenje, ribolov, kajakaštvo, plavanje in dostop do narodnega parka Fiordland. Jezero je dom jahtnega kluba Marakura in čolnarskega kluba Te Anau. Vsako leto ob koncu tedna na praznik dela poteka tekmovanje v ribolovu.[8]

Sklici uredi

  1. »Archived copy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. maja 2010. Pridobljeno 30. avgusta 2009.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  2. »Lakes in New Zealand«. Ministry for the Environment. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. oktobra 2008.
  3. »Lake levels«. Meridian Energy (v ameriški angleščini). Pridobljeno 5. maja 2023.
  4. McLintock, A. H. (1966). »Te Anau, Lake«. Te Ara – The Encyclopedia of New Zealand. Pridobljeno 6. septembra 2015.
  5. Taylor, W. A. (1952). »Murihiki«. Lore and History of the South Island Maori. Bascands. str. 148. Pridobljeno 6. septembra 2015.
  6. »Te Anau«. NZHistory. Ministry of Culture and Heritage. Pridobljeno 25. septembra 2015.
  7. C. Michael Hogan. 2009
  8. »Te Anau Manapouri Fishing Classic«. Pridobljeno 15. februarja 2017.

Viri uredi

Zunanje povezave uredi