Prepletena reka

mreža rečnih strug, ki jih ločujejo majhni in pogosto začasni otoki

Prepletena reka je ena od številnih vrst rek, ki ima strugo, ki je sestavljena iz mreže manjših korit, ločenih z majhnimi in pogosto začasnimi rečnimi otoki, sipinami in predstavljajo prepletajoče sipinske komplekse. Prepletene reke se pojavljajo pri rekah z večjim naklonom in / ali veliko naplavinami. [1] Prepletene reke so značilne tudi za okolja, kjer se dramatično zmanjšuje globina struge in posledično hitrost, kot so rečne delte, aluvialni vršaji in zelo nizke ravnice.

Reka Waimakariri je prepletena na večini svojega toka.

Oblike

uredi
 
White River (Washington) transportira ogromno sedimentov iz ledenika Emmons iz gore Rainier, mladega, hitro erodirajočega vulkana.

Pletene reke se, za razliko od meandriranih rek, pojavijo, ko je dosežen prag iz naplavin ali pobočja. Geološko gledano je povečanje naplavin posledica povečanja erozije bregov reke, tako da sta ta dva pogoja lahko sinonim. Prag naklona je eksperimentalno ugotovljen in znaša 0,016 (ft / ft) za 0,15 cu ft / s (0,0042 m3 / s) toka za slabo sortiran grob pesek. Vsako pobočje nad tem pragom ustvarja prepleten tok, medtem ko je vsak naklon pod pragom ustvarja meandre ali - za zelo nizka pobočja - ravno strugo. Prav tako pomembna za usmerjanje razvoja je delež lebdečih sedimentov nad tlemi. Povečanje nanašanja fino erozijsko odpornega materiala na notranji strani zavoja, poudarja krivuljo in v nekaterih primerih povzroči premik reke iz spletene na vijugast profil. Struga in vezne pletenice so običajno zelo mobilne, reka se pogosto bistveno spremeni v času poplav. [2] Korito se premika vstran zaradi različne hitrosti vode v njem. Na zunanji strani ovinka globlja, hitra voda pobira usedline (običajno prod ali večje kamne) in jih ponovno deponirana kot počasi tekoča vodi na notranji strani ovinka ter tvori naplavne ravnice. Prepletene reke lahko tečejo znotraj območja, opredeljenega z relativno stabilnimi brežinami ali lahko zasedejo celotno dno doline.

Pogoji, povezani s tvorbo prepletene reke, so:

  • bogata dobava sedimenta [3]
  • velik naklon toka [4]
  • hitre in pogoste spremembe v odvajanju vode
  • erozijsko neodporne brežine
  • strm naklon struge

Vendar pa je ključni dejavnik, ki določa ali bo tok meander ali pletenica erozijska odpornost brežin. Tok bo pri kohezivnih brežinah, ki so odporne proti eroziji, tvoril ozke, globoke, meandrirane struge, tok z močno erodiranimi brežinami bo tvoril široke, plitve struge, zaviral vijačenje toka in imel za posledico tvorbo prepletenih strug. [5]

Primeri

uredi

Obsežne prepletene rečne sisteme najdemo na Aljaski, v Kanadi, Južnem otoku Nove Zelandije in v Himalaji, ki vse vsebujejo mlade, hitri eroziji podvržene gore.

  • Ogromna reka Yarlung Tsangpo -Brahmaputra-Jamuna (ista reka, več imen) v Aziji, je klasičen primer prepletene reke. [6]
  • Prepleteni rečni sistemi so prisotni v Afriki, na primer v dolini Touat.
  • Znan primer velike prepletenosti toka v ZDA je reka Platte v osrednji in zahodni Nebraski. Usedline sušnih Great Plains (Velika nižina) se krepijo v bližnjem Sandhills območju severno od reke.
  • Del spodnjega dela Rumene reke teče prepleteno. [7]
  • Sewanee konglomerat, pensilvanski grob peščenjak in konglomerat skupaj [8], so prisotni na planoti Cumberland v bližini University of South in so bili morda odloženi po stari prepleteni in ovinkasti reki, ki je nekoč obstajala v vzhodnem delu Združenih držav Amerike. [9] Drugi interpretirajo to kot sedimentacijsko okolje zaradi plimovanja v delti. [10]

Znane prepletajoče reke v Evropi:

Številne reke v Srednji Evropi kažejo tudi dokaze o obstoju prepletenih rečnih sistemov, ki so obstajali v času ledene dobe in so danes nadomeščene z meandriranimi sistemi, zaradi spremembe podnebnih razmer, kot je primer Weser.[11] V peščenih ravnicah na Islandiji so prepletene reke pogoste in so nastale iz ledeniških rek. Čez naplavine peska (Sandur) Skeiðarársandur na jugovzhodu otoka teče reka Skeiðará; Gígjukvísl ali Núpsvötn sta še dve večji prepleteni reki.

Razlika med prepletenimi rekami in anastomoznimi rekami

uredi

Anastomozne reke ali potoki so podobni prepletenim rekam, a so sestavljene iz večkratnega prepletanja strug. Anastomozne reke so navadno sestavljene iz mreže kanalov, ločenimi z relativno velikimi, poraslimi otoki, z majhnim naklonom, ozkimi, globokimi kanali s stabilnimi bregovi, v nasprotju s prepletenimi rekami, ki so na bolj strmih naklonih in kažejo manj stabilnosti bregov.

Galerija

uredi

Sklici

uredi
  1. Schumm, S; Kahn, H (1972). »Experimental Study of Channel Patterns«. Bulletin of the Geological Society of America. 83: 1755–1770. doi:10.1130/0016-7606(1972)83[1755:esocp]2.0.co;2.
  2. Hickin, E; Sichingabula, H (1988). »The geomorphic impact of the catastrophic October 1984 flood on the planform of the Squamish River, southwestern British Columbia«. Canadian Journal of Earth Science (25): 1078–1087.
  3. Gray, D; Harding JS (2007). »Braided river ecology: a literature review of physical habitats and aquatic invertebrate communities«. Science for Conservation (279). {{navedi časopis}}: |access-date= potrebuje |url= (pomoč)
  4. Leopold, L B; Wolman, M.G. (1957). »River channel patterns: braiding, meandering and straight«. U.S. Geological Survey Professional Papers. 262b: 39–85.
  5. Easterbrook, Don J. (1999). Surface Processes and Landforms. Prentice Hall.
  6. Catling, David (1992). Rice in deep water. International Rice Research Institute. str. 177. ISBN 978-971-22-0005-2. Pridobljeno 23. aprila 2011.
  7. Chien, N. (1961). »The braided stream of the lower Yellow River«. Scientia Sinica. 10: 734–754.
  8. Fraley, Thear Kirk. Depositional Environment Of Lower Pennsylvanian Sewanee Conglomerate, Lookout Mountain, Georgia. Geological Society of America Northeastern Section (45th Annual) and Southeastern Section (59th Annual) Joint Meeting (13–16 March 2010).
  9. Churnet, Habte Giorgis; Bergenback, Richard E. (1986). Depositional Systems of Pennsylvanian Rocks in the Cumberland Plateau of Southern Tennessee. Georgia Geological Society.
  10. Ferm, J.C.; Miliei, R.C.; Eason, J.E. (1972). »Carboniferous depositional environments in the Cumberland Plateau of Southern Tennessee and Northern Alabama«. Tennessee Div. Geology Rept. Inv. No. 33, 32p.
  11. Susanne Lipps, Gerfried Caspers: Spätglazial und Holozän auf der Stolzenauer Terrasse im Mittelwesertal. Arhivirano 2016-03-05 na Wayback Machine. Eiszeitalter und Gegenwart, Band 40, ISSN 0424-7116, DOI: 10.3285/eg.40.1.09, S. 111-119, 1990

Zunanje povezave

uredi