Wikipedija

Milford Sound / Piopiotahi

Milford Sound (māori: Piopiotahi, uradno objavljen kot Milford Sound / Piopiotahi) je fjord na jugozahodu novozelandskega Južnega otoka znotraj narodnega parka Fiordland, morskega rezervata Piopiotahi (Milford Sound) in območja svetovne dediščine Te Wahipounamu. Mednarodna raziskava (2008 Travellers' Choice Destinations Awards, ki jo je podelil TripAdvisor)[2][3] je bila ocenjena za najboljšo potovalno destinacijo na svetu in je priznana kot najbolj znana turistična destinacija Nove Zelandije.[4] Rudyard Kipling ga je imenoval osmo svetovno čudo.[5] Do fjorda se najpogosteje dostopa po cesti (državna avtocesta 94) s turističnim avtobusom, pri čemer se cesta konča v majhni vasici, tudi imenovani Milford Sound.

Milford Sound / Piopiotahi
Panorama Milford Sounda, ki gleda severozahodno od mesta. Mitre Peak (na sredini) se dviga 1692 m nad zalivom.
Zemljevid Nove Zelandije z oznako, ki prikazuje lokacijo Milford Sound / Piopiotahi
Zemljevid Nove Zelandije z oznako, ki prikazuje lokacijo Milford Sound / Piopiotahi
Milford Sound / Piopiotahi
LegaFiordland, Nova Zelandija
Piopiotahi (maorsko)
DelTasmansko morje
Rečni viriCleddau, Arthur, Harrison
Maks. dolžina15,1 km[1]
Maks. širina1,94 km
Površina25 km²
Maks. globina291 m

Etimologija uredi

Milford Sound / Piopiotahi je eden od približno 90 krajev, ki so prejeli dvojno ime kot del dogovora v [[pogodba iz Waitangija|pogodbi iz Waitangije| iz leta 1998 z Ngāi Tahujem, glavno māori iwi (pleme), s čimer so priznali pomen fjorda za Māore in Pākehā Novozelandce.[6] To ime je sestavljeno iz maorskega imena in prejšnjega evropskega imena, ki se uporabljata skupaj kot eno ime, namesto kot zamenljiva nadomestna imena.

V te reo Māori je fjord znan kot Piopiotahi po zdaj izumrlem piopiju, drozgu podobni ptici, ki je nekoč živela na Novi Zelandiji. Po maorski legendi o Māuiju, ki je skušal človeštvu pridobiti nesmrtnost, je po Māuijevi smrti en sam piopio v žalovanju odletel v fjord. Ime Piopiotahi se nanaša na to ptico, pri čemer tahi v maorščini pomeni 'eden'.[7] Evropsko ime je fjord dobil leta 1823, ko ga je lovec na tjulnje John Grono poimenoval Milford Sound po Milford Havenu v svojem rojstnem kraju Walesu.[8] Reka Cleddau, ki se izliva v fjord, je prav tako dobila ime po valižanskem soimenjaku.

Geografija uredi

Kot fjord je Milford Sound nastal s procesom poledenitve v milijonih let. Vas na koncu fjorda je znana tudi kot Milford Sound.

Milford Sound sega 15 kilometrov v notranjost od Tasmanovega morja pri Dale Pointu (imenovanem tudi po lokaciji blizu Milford Haven v Walesu) – ustju fjorda – in je obdan s strmimi skalami, ki se dvigajo 1200 metrov ali več na obeh straneh. Med vrhovi sta Slon s 1517 m, ki naj bi spominjal na slonovo glavo, in Lev s 1302 m v obliki čepečega leva.

Milford Sound ima dva stalna slapova, Lady Bowen Falls in Stirling Falls.[9] Po močnem deževju je mogoče videti začasne slapove, ki se spuščajo po strmih stenah, ki obkrožajo fjord. Hrani jih mah, prepojen z deževnico, in bodo zdržali največ nekaj dni, ko bo dež prenehal.

Podnebje uredi

S povprečno letno količino padavin 6412 mm vsako leto, kar je visoka celo za zahodno obalo, je Milford Sound znan kot najbolj mokro naseljeno mesto na Novi Zelandiji in eno najbolj mokrih na svetu. Padavine lahko dosežejo 250 mm v 24 urah.[10] Padavine ustvarjajo na desetine začasnih slapov (pa tudi več večjih, trajnejših), ki se spuščajo po stenah pečin, nekateri dosežejo tisoč metrov dolžine. Manjši slapovi s takšnih višin morda nikoli ne bodo dosegli dna zaliva, odnesel jih bo veter.

Nakopičena deževnica lahko včasih povzroči, da deli deževnega gozda izgubijo oprijem na strmih stenah pečin, kar povzroči plazove dreves v fjord. Ponovno rast deževnega gozda po teh plazovih je mogoče videti na več lokacijah ob fjordu. ​

Divje živali uredi

 
Delfini pliskavke plavajo pod mavrico

Milford Sound je dom številnim morskim sesalcem, vključno novozelandski morski medved (Arctocephalus forsteri) in najjužnejša divja populacija delfinov pliskavk. Zlasti kita grbavca in južnmorskega kita, vse pogosteje opazujejo zaradi okrevanja vsake vrste.[11][12] Pingvini so pogosti tudi znotraj fjorda, ki je mesto razmnoževanja Fiordlandskega pingvina (Eudyptes pachyrhynchus) in ga je BirdLife International kasneje opredelil kot pomembno območje za ptice.[13]

Zaradi velike količine padavin v Milford Soundu in gostote slane vode je površina plast sladke vode, ki vsebuje tanine iz okoliškega deževnega gozda. To filtrira velik del sončne svetlobe, ki vstopi v vodo, kar omogoča, da je vrsta črnih koral najdena na globinah do 10 metrov, bistveno bližje površini kot običajno.[14]

Zgodovina uredi

 
151-metrski Stirlingovi slapovi so bili poimenovani po Fredericku Stirlingu, kapitanu HMS Clio

Evropski raziskovalci so sprva spregledali Milford Sound, ker se zdi, da njegov ozek vstop ne vodi v tako obsežne notranje zalive. Kapitani jadrnic, kot je James Cook, ki je ravno zaradi tega razloga na svojih potovanjih zaobšel Milford Sound, so se tudi bali, da bi se podali preblizu strmim gorskim pobočjem, saj so se bali, da bi vetrovne razmere preprečile pobeg.

Fjord je bil igrišče za lokalne Māore, ki so pridobili veliko količino lokalnega morskega znanja, vključno z vzorci plimovanja in vzorci hranjenja rib skozi generacije pred prihodom Evropejcev. Evropejci tega fjorda niso odkrili, dokler ga kapitan John Grono ni odkril okoli leta 1812 in ga poimenoval Milford Haven po svoji domovini v Walesu. Kapitan John Lort Stokes je kasneje Milford Haven preimenoval v Milford Sound.[15] Po sprejetju zakona Ngāi Tahu Claims Settlement Act iz leta 1998 je bilo ime fjorda uradno spremenjeno v Milford Sound / Piopiotahi.[16]

Medtem ko je Fiordland kot tak ostal eno najmanj raziskanih območij Nove Zelandije do 20. stoletja, je naravna lepota Milford Sounda kmalu pritegnila nacionalno in mednarodno slavo ter leta 1888 pripeljala do odkritja prelaza McKinnon, ki je kmalu postal del nove pohodne poti Milford Track, zgodnja pohodniška turistična pot. Istega leta je bilo odkrito nizko razvodno sedlo med rekama Hollyford in reko Cleddau, kjer naj bi približno šestdeset let pozneje zgradili predor Homer, da bi zagotovili cestni dostop.[17]

Po popisu leta 2006 je v Milford Soundu živelo samo 120 ljudi, večina jih je delala v turizmu ali naravovarstvu.

Turizem uredi

Milford Sound privabi med 550.000 in 1 milijon obiskovalcev na leto.[18] Zaradi tega je Sound ena izmed najbolj obiskanih turističnih točk Nove Zelandije, tudi zaradi svoje oddaljene lokacije in dolgega časa potovanja od najbližjih naseljenih središč. Veliko turistov se odpravi na izlet z ladjo, ki običajno traja eno do dve uri. Ponuja jih več podjetij, ki odhajajo iz centra za obiskovalce Milford Sound.

Možno je pohodništvo, vožnja s kanujem in nekateri drugi vodni športi. Manjše število podjetij ponuja tudi nočne izlete z ladjo. Obstaja sicer le omejena namestitev ob zalivu in le zelo majhen odstotek turistov ostane več kot en dan. Turisti običajno ostanejo v Te Anau ali Queenstownu.

Milford Discovery Center & Underwater Observatory je v zalivu Harrisons Cove na severni strani fjorda. Podvodni observatorij, ki je znotraj morskega rezervata Piopiotahi, obiskovalcem omogoča ogled edinstvenega morskega okolja fjorda na globini 10 metrov. Zaradi naravnega pojava, imenovanega »izhajanje globoke vode«, je globokomorske živali, kot je črna korala, mogoče opazovati v plitvih vodah, ki obkrožajo observatorij. Temna površinska plast sladke vode, rjavo obarvana s tanini iz okoliškega gozda, skupaj z nizkimi temperaturami vode omogoča črnim koralam, da rastejo blizu površine po Milford Soundu in Fiordlandu.

Milford Sound je tudi cilj ladij za križarjenje.[19]

  •  
    Pečine in slapovi po sušnem obdobju, z dvonadstropno turistično ladjo, ki zagotavlja relativno velikost
  •  
    Mitre Peak, ki se dviga nad Milford Sound
  •  

Razlitje dizelskega goriva uredi

8. februarja 2004 so odkrili razlitje 13.000 litrov dizelskega goriva, kar je povzročilo razlitje v dolžini 2 km, ki je za dva dni zaprlo fjord, medtem ko so se končale intenzivne sanacijske dejavnosti. Za izpodrivanje goriva iz rezervoarjev ene od turističnih ladij je bila očitno uporabljena cev, različni vladni uradniki pa so trdili, da gre za dejanje ekoterorizma, ki ga je motiviralo naraščajoče število turistov v park,[20] čeprav več podrobnosti ni bilo. postati znan. Razlitje je bilo odstranjeno in zdi se, da je vpliv na divje živali minimalen.

Sklici uredi

  1. ↑ Dykstra, Jesse L. (2012). The Post-LGM Evolution of Milford Sound, Fiordland, New Zealand: Timing of Ice Retreat, the Role of Mass Wasting & Implications for Hazards (PhD). University of Canterbury.
  2. ↑ Tour Guide: Milford Sound, New Zealand National Geographic Intelligent Travel Blog, 2 June 2008
  3. ↑ TripAdvisor 2008 Travelers' Choice Destinations Award Arhivirano 2020-10-21 na Wayback Machine. Downloadable PDF file (email address required)
  4. ↑ "Real Journeys rapt with Kiwi Must-Do's", Scoop, 13 February 2007.
  5. ↑ "Milford Sound, South Island, New Zealand" Arhivirano 19 June 2006 na Wayback Machine.. From the National Geographic Photo Galleries. Accessed 20 October 2007.
  6. ↑ »Schedule 96, Ngāi Tahu Claims Settlement Act 1998 No 97«. New Zealand Legislation. Parliamentary Counsel Office Te Tari Tohutohu Pāremata. Pridobljeno 14. januarja 2022.
  7. ↑ »Milford Sound and Māori History - Cruise Milford«. Cruise Milford Sound. Pridobljeno 14. januarja 2022.
  8. ↑ »Milford Sound History«. Milford Sound (v angleščini).
  9. ↑ Milford Sound, Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand, edited by A. H. McLintock, originally published in 1966, updated 22 April 9
  10. ↑ »New Zealand National Climate Summary–The year 2004« (PDF). National Institute of Water and Atmospheric Research. Pridobljeno 15. novembra 2011.
  11. ↑ »A whale watcher's dream«. odt.co.nz. 13. november 2015.
  12. ↑ »The Humpback Whale Migration – Fiordland Marine Guardians«. www.fmg.org.nz. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
  13. ↑ BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Milford Sound. Downloaded from http://www.birdlife.org on 18 February 2012.
  14. ↑ »Milford Sound Marine Life«. Milford Lodge. Pridobljeno 12. januarja 2020.
  15. ↑ Terry Hearn. Welsh – Milford Sound, Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand, Ministry of Culture and Heritage. Updated 4 March 2009. Accessed 3 February 2010.
  16. ↑ »Ngāi Tahu Claims Settlement Act 1998«. Pridobljeno 28. marca 2016.
  17. ↑ Fiordland (from Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand. Accessed 6 February 2008.)
  18. ↑ "Over and Under: Linking Queenstown and Milford Sound". e.nz magazine, IPENZ, May/June 2007
  19. ↑ »Cruising the New Zealand Sounds on a Cruise Ship«. A Happy Passport (v ameriški angleščini). Pridobljeno 23. aprila 2022.
  20. ↑ "Police probe Milford diesel spill 'terrorism'", New Zealand Herald, 10 February 2004

Zunanje povzave uredi

 
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Milford Sound
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Milford Sound / Piopiotahi.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Milford_Sound_/_Piopiotahi&oldid=6134012«