Odpre glavni meni
Zemljevid sveta z označenimi večjimi otoki
Primerjava velikosti med najmanjšo celino, Avstralijo, in največjim otokom, Grenlandijo. Jugovzhodno od Avstralije je prikazana Tasmanija, sama 26. največji otok.

Seznam otokov po površini razvršča svetovne otoke s površino več kot 10.000 km². Podatki so večinoma povzeti po imeniku otokov programa Združenih narodov za okolje (UNEP).[1]

Po osnovni definiciji otoka, tj. kopno, z vseh strani obdano z vodo, so tudi vse celine otoki. Razlika je predvsem stvar tradicije, je pa najmanjša celina, Avstralija, s približno 7.600.000 km² zares mnogo večja od največjega otoka, Grenlandije. Kljub temu jo včasih imenujejo »otoška celina« ali »največji otok in najmanjša celina na Zemlji«.[2] Antarktika je poseben primer zaradi svojega ledenega pokrova. Pod njim jo sestavlja mnogo manjših otokov, saj ponekod sega led pod morsko gladino, vendar če bi led izginil, bi se zaradi manjše teže nekaj kamnite podlage spet dvignilo nad gladino.[3]

Vsebina

Otoki prek 250.000 km²Uredi

Mesto Ime otoka Površina
(km2)
Država ali države
1 Grenlandija[Op. 1] 2.130.800[5]   Grenlandija, del Danske kraljevine
2 Nova Gvineja 785.753   Indonezija in   Papua Nova Gvineja
3 Borneo 748.168   Brunej,   Indonezija in   Malezija
4 Madagaskar 587.713   Madagaskar
5 Baffinov otok 507.451[6]   Kanada (Nunavut)
6 Sumatra 443.066   Indonezija

Otoki med 25.000 in 250.000 km²Uredi

Mesto Ime otoka Površina
(km2)
Država ali države
7 Honšu 225.800   Japonska
8 Viktorijin otok 217.291[6]   Kanada (Severozahodni teritoriji in Nunavut)
9 Velika Britanija 209.331   Združeno kraljestvo (Anglija, Škotska in Wales)
10 Ellesmere 196.236[6]   Kanada (Nunavut)
11 Sulavezi 180.681   Indonezija
12 Južni otok 145.836   Nova Zelandija
13 Java 138.794   Indonezija
14 Severni otok 111.583   Nova Zelandija
15 Luzon 109.965   Filipini
16 Nova Fundlandija 108.860[6]   Kanada (Nova Fundlandija in Labrador)
17 Kuba (glavni otok) 105.806   Kuba
18 Islandija (glavni otok) 101.826   Islandija
19 Mindanao 97.530   Filipini
20 Irska 84.421[7]   Irska in   Združeno kraljestvo (Severna Irska)
21 Hokaido 78.719   Japonska
22 Hispaniola 73.929   Dominikanska republika in   Haiti
23 Sahalin 72.493   Rusija (Sahalinska oblast)
24 Banksov otok 70.028[6]   Kanada (Severozahodni teritoriji)
25 Šri Lanka (glavni otok) 65.268[5]   Šrilanka
26 Tasmanija (glavni otok) 65.022   Avstralija
27 Devon 55.247[6]   Kanada (Nunavut) (največji nenaseljen otok na svetu)
28 Aleksandrov otok 49.070 nobena (teritorialne zahteve imajo   Argentina (delno),   Čile in   Združeno kraljestvo)
29 Isla Grande de Tierra del Fuego 47.401   Argentina in   Čile
30 Severni otok (Nova dežela) 47.079   Rusija (Arhangelska oblast)
31 Berkner 43.873 nobena (teritorialne zahteve imajo   Argentina,   Čile (delno) in   Združeno kraljestvo)
32 Otok Axla Heiberga 43.178[6]   Kanada (Nunavut)
33 Melvillov otok 42.149[6]   Kanada (Severozahodni teritoriji in Nunavut)
34 Southamptonov otok 41.214[6]   Kanada (Nunavut)
35 Marajó 40.100[5]   Brazilija (Pará)
36 Spitsbergi (glavni otok) 37.814[8]   Norveška (Svalbard)
37 Kjušu 37.437   Japonska
38 Tajvan 36.008[9]   Republika Kitajska (Tajvan)[Op. 2]
39 Nova Britanija 35.145   Papua Nova Gvineja
40 Otok waleškega princa 33.339[6]   Kanada (Nunavut)
41 Južni otok (Nova dežela) 33.246   Rusija (Arhangelska oblast)
42 Hainan 33.210   Ljudska republika Kitajska
43 Vancouvrov otok 31.285[6]   Kanada (Britanska Kolumbija)
44 Timor 28.418   Vzhodni Timor in   Indonezija
45 Sicilija 25.662   Italija

Otoki med 10.000 in 25.000 km²Uredi

Mesto Ime otoka Površina
(km2)
Država ali države
46 Somersetski otok 24.786[6]   Kanada (Nunavut)
47 Kotelni 24.006   Rusija (Jakutija)
48 Sardinija 23.949   Italija
49 Bananal 20.000[5]   Brazilija (največji rečni otok na svetu)
50 Šikoku 18.545   Japonska
51 Halmahera 18.040   Indonezija
52 Seram 17.454   Indonezija
53 Nova Kaledonija (glavni otok) 16.648   Francija (Nova Kaledonija)
54 Bathurstov otok 16.042[6]   Kanada (Nunavut)
55 Otok princa Patricka 15.848[6]   Kanada (Severozahodni teritoriji)
56 Thurston 15.700[5] nobena (del Antarktike brez ozemeljskih zahtev)
57 Nordaustlandet 14.467[8]   Norveška (Svalbard)
58 Sumbawa 14.386   Indonezija
59 Otok Oktobrske revolucije 14.204   Rusija (Krasnojarski kraj)
60 Flores 14.154   Indonezija
61 Otok kralja Viljema 13.111[6]   Kanada (Nunavut)
62 Negros 13.074   Filipini
63 Samar 12.849   Filipini
64 Palawan 12.189   Filipini
65 Panay 12.011   Filipini
66 Tupinambarana[Op. 3] 11.850[5]   Brazilija
67 Yos Sudarso 11.742   Indonezija
68 Bangka 11.413   Indonezija
69 Otok Ellefa Ringnesa 11.295[6]   Kanada (Nunavut)
70 Boljševik 11.206   Rusija (Krasnojarski kraj)
71 Jamajka 11.190   Jamajka
72 Bylotov otok 11.067[6]   Kanada (Nunavut)
73 Sumba 10.711   Indonezija
74 Mindoro 10.572   Filipini
75 Viti Levu 10.531   Fidži
76 Hawai'i (veliki otok) 10.434   ZDA (Havaji)
77 Cape Breton 10.311[6]   Kanada (Nova Škotska)

OpombeUredi

  1. Domnevajo, da je pod ledenim pokrovom Grenlandija v resnici sestavljena iz treh ločenih otokov,[4] kar je odvisno od tega, ali sega led pod morsko gladino. Večinoma pa Grenlandijo obravnavamo kot en velik otok.
  2. Republika Kitajska ni splošno priznana država, Organizacija združenih narodov jo obravnava kot provinco Ljudske republike Kitajske.
  3. Otok danes naravni kanali delijo na vsaj štiri ločene otoke

SkliciUredi

  1. "Islands by land area". Program Združenih narodov za okolje. Pridobljeno dne 2011-09-18. 
  2. "Australia in Brief". Department of Foreign Affairs and Trade. Pridobljeno dne 2010-08-30. 
  3. Oppenheimer, Michael (1998). "Global warming and the stability of the West Antarctic Ice Sheet" (PDF). Nature 393: 325–332. 
  4. Hotz, Robert Lee (2006-07-02). "Greenland's huge ice sheet is melting far faster than scientists expected". San Francisco Chronicle. Pridobljeno dne 2011-09-18. 
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 "Joshua Calder's World Island Info". Worldislandinfo.com. Pridobljeno dne 2010-08-30. 
  6. 6,00 6,01 6,02 6,03 6,04 6,05 6,06 6,07 6,08 6,09 6,10 6,11 6,12 6,13 6,14 6,15 6,16 6,17 "Atlas of Canada". Atlas.nrcan.gc.ca. 2009-08-12. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-07-29. Pridobljeno dne 2010-08-30. 
  7. Nolan, William. "Geography of Ireland". Vlada Irske. Pridobljeno dne 2009-09-18. 
  8. 8,0 8,1 "Statistisk ĺrbok 2009: Geografisk oversikt". Ssb.no. Pridobljeno dne 2010-08-01. 
  9. Monthly Bulletin of Interior Statistics 2011.4, Department of Statistics, Ministry of the Interior, Taiwan/R.O.C.