Wikipedija

Iwi

Iwi so največje družbene enote v novozelandski maorski družbi. V maorščini iwi približno pomeni 'ljudje' ali 'narod'[1][2] in se pogosto prevaja kot 'pleme'[3] ali 'konfederacija plemen'. Beseda je v maorskem jeziku ednina in množina, v angleščini pa je običajno pluralizirana kot taka.

Plemenska območja Māorov

Skupine Iwi sledijo svojim prednikom prvotnim polinezijskim migrantom, ki so po tradiciji prispeli s Hawaikija. Nekateri iwi se združujejo v večje skupine, ki temeljijo na whakapapa (genealoški tradiciji) in so znane kot waka (dobesedno 'kanuji', glede na prvotna migracijska potovanja). Te super-skupine na splošno opravljajo simbolične in ne praktične funkcije. V predevropskih časih je bila večina Maorov povezana z razmeroma majhnimi skupinami v obliki hapū (»podplemena«)[4] in whānau (»družina«).[5] Vsak iwi vsebuje številne hapū; med hapū Ngāti Whātua iwi so na primer Te Uri-o-Hau, Te Roroa, Te Taoū in Ngāti Whātua-o-Ōrākei. Maori uporabljajo besedo rohe za opis ozemlja ali meja iwi.[6]

V sodobni Novi Zelandiji lahko iwi izvaja pomembno politično moč pri upravljanju zemlje in drugega premoženja. Na primer, poravnava Waitangijske pogodbe iz leta 1997 med novozelandsko vlado in Ngāi Tahujem je iwiju nadomestila različne izgube pravic, zagotovljenih s Waitangijsko pogodbo iz leta 1840. Od leta 2019 ima pleme skupno premoženje v upravljanju 1,85 milijarde USD.[7] Zadeve Iwi lahko resnično vplivajo na novozelandsko politiko in družbo. Poskus nekaterih iwijev iz leta 2004, da bi na sodišču preizkusili njihovo lastništvo morskega dna in obalnih območij, je polariziral javno mnenje.

Poimenovanje uredi

V maorščini in v mnogih drugih polinezijskih jezikih iwi dobesedno pomeni 'kost',[8] ki izhaja iz protooceanskega *suRi₁, kar pomeni 'trn, drobec, ribja kost'.[9] Māori lahko vrnitev domov po potovanju ali življenju drugje imenujejo »vrnitev k kostem« - dobesedno na grobišča prednikov. Roman maorske avtorice Keri Hulme The Bone People (1985) ima naslov, ki je neposredno povezan z dvojnim pomenom kosti in »ljudi iz plemena«.

Številna imena iwi se začnejo z Ngāti ali z Ngāi (iz ngā āti oziroma ngā ai, obe pomenita približno 'potomec'). Ngāti je postal produktiven morfem v novozelandski angleščini za označevanje skupin ljudi: primeri so Ngāti Pākehā (Pākehā kot skupina), Ngāti Poneke (Māori, ki so se preselili v regijo Wellington) in Ngāti Rānana (Māori, ki živijo v Londonu). Ngāti Tūmatauenga ('Pleme Tūmatauenga', bog vojne) je uradno maorsko ime novozelandske vojske, Ngā Opango ('črno pleme') pa je maorsko ime za All Blacks.

V južnem narečju Māori se Ngāti in Ngāi spremenita v Kāti in Kāi, izraza, ki jih najdemo v iwiju, kot sta Kāti Māmoe in Kāi Tahu (znan tudi kot Ngai Tahu).

Struktura uredi

Vsak iwi ima splošno priznano ozemlje (rohe), vendar se veliko teh prekriva, včasih popolnoma.[10] To je dolgotrajnim razpravam in sodnim primerom o tem, kako rešiti zgodovinske zahtevke iz Pogodbe, dodalo plast zapletov. Dolžina obale se je pojavila kot eden od dejavnikov v končni (2004) zakonodaji za dodelitev ribolovnih pravic pri poravnavi zahtevkov v zvezi s komercialnim ribolovom.

Samoodločba uredi

Iwi lahko postane potencialno sredstvo za ideje in ideale samoodločbe in/ali tino rangatiratanga. Tako maorska stranka v preambuli svoje ustave omenja »sanje in težnje tangata whenua, da dosežejo samoodločbo za whānau, hapū in iwi znotraj njihove lastne dežele«.[11] Nekateri Tūhoe predvidevajo samoodločbo v izrazih, ki so posebej usmerjeni v iwi.[12]

Iwi identiteta uredi

Vse večja urbanizacija Maorov je pripeljala do situacije, ko se znaten odstotek ne identificira z nobenim določenim iwijem. Naslednji izvleček iz sodbe višjega sodišča Nove Zelandije iz leta 2000, ki obravnava postopek poravnave ribolovnih pravic, ponazarja nekatera vprašanja:

... 81 odstotkov Maorov zdaj živi v mestnih območjih, vsaj ena tretjina jih živi zunaj svojega plemenskega vpliva, več kot ena četrtina ne pozna svojega iwija ali se iz nekega razloga ne odloči za povezavo z njim, vsaj 70 % živi zunaj tradicionalnega plemenskega ozemlja in ti bodo imeli težave, ki bodo v mnogih primerih resne, tako v zvezi s svojo plemensko dediščino kot pri dostopu do koristi od naselitve. Pravijo tudi, da mnogi Maori zavračajo plemensko pripadnost zaradi delavskega brezposelnega odnosa, kljubovanja in frustracije. Povezani, a manj pomembni dejavniki so, da lahko hapu pripada več kot enemu iwiju, določen hapu je morda pripadal različnim iwi ob različnih časih, napetost, ki jo povzroča družbena in ekonomska moč, ki se premika od iwija navzdol in ne od hapuja in dejstvo, da mnogi iwi ne priznavajo zakoncev in posvojencev, ki nimajo sorodstvenih vezi.[13]

V popisu leta 2006 16 odstotkov od 643.977 ljudi, ki so trdili, da so predniki Maori, ni poznalo svojega iwija. Drugih 11 odstotkov jih ni navedlo svojega iwija ali pa je navedlo samo splošno geografsko regijo ali pa je navedlo samo ime waka.[14] Pobude, kot je Iwi Helpline, poskušajo ljudem olajšati identifikacijo svojega iwija in delež tistih, ki »ne vedo«, je padel glede na prejšnje popise.

Pantribalizem uredi

Nekatere uveljavljene vse plemenske organizacije lahko vplivajo na divizije iwi. Cerkev Rātana, na primer, deluje med divizijami iwi, gibanje māori King, čeprav je v glavnem zbrano okoli Waikato/Tainui, cilja preseči nekatere funkcije iwi v širši skupini.

Glavni iwiji uredi

Največji iwi po prebivalstvu uredi

  1. Ngāpuhi – 165.201 (leta 2018) – s sedežem v regiji Northland
  2. Ngāti Porou – 92.349 (leta 2018) – s sedežem v regiji Gisborne in East Cape
  3. Waikato Tainui - 84.030 (leta 2018)[15] – s sedežem v regiji Waikato
  4. Ngāti Kahungunu - 82.239 (leta 2018) s sedežem v Vzhodna obala Severnega otoka
  5. Ngāi Tahu|Ngāi Tahu/ Kāi Tahu - 74.082 (leta 2018) s sedežem na Južnem otoku
  6. Te Arawa]] – 60.719 (leta 2018) – s sedežem v regiji Bay of Plenty
  7. Ngāti Tūwharetoa – 47.930 (leta 2018) – s sedežem na osrednjem Severnem otoku
  8. Tūhoe|Ngāi Tūhoe – 46.479 (leta 2018) – s sedežem v Te Urewera in Whakatane
  9. Ngāti Maniapoto – 45.719 (leta 2018) – s sedežem v Waikato in Waitomo

Drugi iwiji po prebivalstvu uredi

  1. Brez pripadnosti – 110.928 (leta 2013) – vključuje Māore, ki živijo na Novi Zelandiji in niso povezani z iwi
  2. Te Hiku, ali Muriwhenua – 33.711 (leta 2013) – skupina iwi in hapū v regiji Northland
  3. Ngāti Raukawa – 29.442 (leta 2013) – skupina iwi in hapū v regiji Waikato, Taupō in Manawatū
  4. Te Atiawa]] – 23.094 (leta 2013) – skupina iwi in hapū v Taranakiju in Wellingtonu
  5. Hauraki Māori – 14.313 (leta 2013) – skupina iwi in hapū v zalivu Hauraki / Tīkapa Moana ali okoli njega

Drugi pomembni iwiji uredi

  • Ngāti Toa (s sedežem v Porirui, ki se je preselil iz Waikata v 1820-ih pod vodstvom Te Rauparahe)
  • Ngāti Tama (s sedežem v Taranaki, Chatham Islands, Wellington in Te Tau Ihu)
  • Ngāti Ruanui (s sedežem v regiji Taranaki)
  • Ngāruahine (s sedežem v južnem Taranakiju)
  • Te Ātiawa – Taranaki in Lower Hutt
  • Ngāti Hikairo -rangatiratanga v Kāwhia, Ōpārau in Waipā v Kraljevi državi)
  • Whakatōhea (s sedežem v okrožju Ōpōtiki)
  • Ngāti Whātua (s sedežem v Aucklandu in severno od njega – zlasti Bastion Point v Ōrākeiju)

Iwi radio uredi

Mnogi iwi delujejo ali so povezani z medijskimi organizacijami. Večina teh pripada Te Whakaruruhau o Nga Reo Irirangi Māori (nacionalna maorska radijska mreža), skupini radijskih postaj, ki prejemajo sporna vladna sredstva od Te Māngai Pāho (maorska agencija za financiranje radiodifuzije), da delujejo v imenu iwi in hapū. V skladu s sporazumom o financiranju morajo postaje proizvajati programe v lokalnem maorskem jeziku in aktivno promovirati lokalno maorsko kulturo.[16]

Dvoletna raziskava Univerze Massey med 30.000 ljudmi, objavljena leta 2003, je pokazala, da je 50 odstotkov Maorov na območjih oddajanja Nacionalne radijske mreže Māori poslušalo postajo iwi.[17] Študija tehnološke univerze v Aucklandu iz leta 2009 je pokazala, da se bo občinstvo radijskih postaj iwi povečalo, ko bo naraščajoče prebivalstvo novozelandskih Maorov poskušalo ohraniti povezavo s svojo kulturo, družinsko zgodovino, duhovnostjo, skupnostjo, jezikom in iwi.[18]

Društvo Victoria University of Wellington Te Reo Māori je vodilo kampanjo za maorski radio in pomagalo vzpostaviti Te Reo o Poneke, prvo radijsko postajo v lasti Maorov, ki je leta 1983 uporabljala čas na wellingtonski študentski radijski postaji Radio Active. Med letoma 1989 in 1994 je bilo ustanovljenih enaindvajset radijskih postaj iwi, ki so prejemale vladna sredstva v skladu z zahtevkom Waitangijeve pogodbe.[19] Ta skupina radijskih postaj je oblikovala različne mreže in postala Te Whakaruruhau o Nga Reo Irirangi Māori.

Sklici uredi

  1. ↑ Ballara 1998, Back cover.
  2. ↑ See also: Durie, A. (1999). Emancipatory Māori education: Speaking from the heart. In S. May (Ed.), Indigenous community education (pp. 67–78). Philadelphia, PA: Multilingual Matters.
    - See also: Healey, S. M. (2006). The nature of the relationship of the Crown in New Zealand with iwi Māori. Unpublished doctoral dissertation, University of Auckland, New Zealand.
    - See also: Sharp, A. (1999). What if value and rights lie foundationally in groups? The Maori case. Critical Review of International, Social and Political Philosophy, 2(2), 1–28.
  3. ↑ Taylor, R. (1848). A leaf from the natural history of New Zealand, or, A vocabulary of its different productions, &c., &c., with their native names.
    - John White (1887). The ancient history of the Maori, his mythology and traditions.
    - Smith, S. P. (1910). Maori wars of the nineteenth century; the struggle of the northern against the southern Maori tribes prior to the colonisation of New Zealand in 1840.
    - Best, E. (1934). The Maori as he was: A brief account of Maori life as it was in pre-European days.
    - Buck, P. (1949). The coming of the Maori.
  4. ↑ Ballara 1998, str. 17.
  5. ↑ Ballara 1998, str. 164.
  6. ↑ »Glossary of Māori terms«. Te Kete Ipurangi – New Zealand Government. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  7. ↑ »2019 Annual Report«. Te Rūnanga o Ngāi Tahu (v angleščini). 21. november 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. maja 2022. Pridobljeno 1. julija 2022.
  8. ↑ »Iwi: glossary definition«. National Library of New Zealand. Pridobljeno 9. septembra 2012.
  9. ↑ Blust, Robert; Trussel, Stephen (2010). »*suRi₁: thorn, splinter, fish bone«. Austronesian Comparative Dictionary. Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. Pridobljeno 30. septembra 2022.
  10. ↑ »Waitangi Tribunal – About the Reports«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. marca 2007. Pridobljeno 4. junija 2006.
  11. ↑ »The Rules of the Maori Party«. The Māori Party. Pridobljeno 7. septembra 2008. Maorska stranka je rojena iz sanj in teženj tangata whenua, da bi dosegli samoodločbo za whānau, hapū in iwi znotraj njihove lastne dežele; govoriti z močnim, neodvisnim in enotnim glasom; in živeti v skladu s kaupapo, ki so jo izročili naši predniki. Vizija maorske stranke bo temeljila na teh težnjah [...]
  12. ↑ Tahana, Yvonne (9. avgust 2008). »Tuhoe leader backs self rule«. The New Zealand Herald. Auckland: APN News & Media. Pridobljeno 7. septembra 2008. Pozive maorskega aktivista Tame Iti k ureditvi samoupravljanja za pleme Tuhoe, podobnim tistim, ki jih imajo Wales, Škotska in Severna Irska v Združenem kraljestvu, je podprl voditelj, ki se bo verjetno pogajal o sporazumni poravnavi plemena. ... Medtem ko so se drugi iwi osredotočili na ekonomski prenos sredstev kot način za doseganje tino rangatiratanga ali samoodločbe, so Tuhoe pojasnili svojo namero, da se pogajajo o ustavnih vprašanjih.
  13. ↑ »Thompson - vs - Treaty of Waitangi Fisheries Commission«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. februarja 2012. Pridobljeno 11. junija 2010.
  14. ↑ Table 30, QuickStats About Māori, 2006 Census. Wellington: Statistics New Zealand.
  15. ↑ »Demographics«. Te Whata (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2023. Pridobljeno 1. februarja 2023.
  16. ↑ »Iwi Radio Coverage« (PDF). maorimedia.co.nz. Māori Media Network. 2007. Pridobljeno 14. junija 2015.
  17. ↑ »The hidden success of Māori radio«. Massey University. 1. avgust 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. avgusta 2018. Pridobljeno 20. septembra 2015.
  18. ↑ Robie, David (1. maj 2009). »Diversity reportage in Aotearoa: demographics and the rise of the ethnic media« (PDF). Pacific Journalism Review. Auckland. 15 (1): 67–91. doi:10.24135/pjr.v15i1.965. hdl:10292/2313. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. septembra 2015. Pridobljeno 20. septembra 2015.
  19. ↑ Smith, Cherryl Waerea-I-Te Rangi Smith (1994). Kimihia Te Maramatanga: Colonisation and Iwi Development (PDF). Auckland: University of Auckland. str. 119–141. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. decembra 2015. Pridobljeno 20. septembra 2015.

Reference uredi

  • Ballara, Angela (1998). Iwi: The dynamics of Māori tribal organisation from c.1769 to c.1945. Wellington: Victoria University Press.

Zunanje povezave uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Iwi&oldid=6145005«