Josip Brandl

nemški izdelovalec orgelj

Josip Brandl (nemško Josef Brandl), nemški izdelovalec orgel, klavirjev in harmonijev, * 15. avgust 1865, Eisendorf, Bavarska, Nemčija, † 20. junij 1938, Maribor.

Josip Brandl
Portret
Rojstvo15. avgust 1865({{padleft:1865|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Grafing[d]
Smrt20. junij 1938({{padleft:1938|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (72 let)
Maribor
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg SHS
Flag of Hungary (1896-1915; angels; 3-2 aspect ratio).svg Avstro-Ogrska
Poklicorglar, izdelovalec klavirjev
Obnovljene Brandlove orgle v Baziliki Lurške Matere Božje, Brestanica

ŽivljenjeUredi

Josef Brandl se je rodil v Eisendorfu, ki leži približno tri kilometre južno od Grafinga pri Münchnu. Od 17. februarja 1878 do 7. januarja 1882 se je učil orglarske obrti pri priznanem mojstru Jakobu Müllerju v bavarskem Rosenheimu. Po zaključenem izobraževanju je tri leta delal pri njem kot pomočnik. Naslednja leta je preživel kot »potujoči obrtnik« in najprej delal pri še enem priznanem orglarskem mojstru, Mathiasu Burkardu v Heidelbergu, zatem pa v znani orglarski delavnici bratov Mayer (nemško Gebrüder Mayer) v Feldkirchu na Predarlskem ter nato pri Antonu Behmannu v Schwarzachu, pravtako na Predarlskem.

Po opravljenem mojstrskem izpitu je začasno delal pri Ludwigu Edenhoferju v bavarskem Regnu, nakar se je septembra 1893 naselil v Mariboru, kjer je ustanovil sodobno podjetje za izdelavo orgel Josef Brandls Orgelbau-Anstalt.

Z dovršenimi popravili in adaptacijami starejših orgel je kmalu prepričal škofijski ordinariat, zaradi česar je bilo njegovo podjetje že od vsega začetka zelo uspešno. V naslednjih letih je izdelal vrsto manjših in srednje velikih orgel na vzhodnem Štajerskem in v zahodnem delu ogrskih županij Zala in Varaždin.

Zaradi številnih tehničnih izboljšav in zvočne uglasitve instrumentov je bilo Brandlovo podjetje deležno velikega zaupanja svojih strank. Josef Brandl je pretežno izdeloval orgle romantične dispozicije in pnevmatske trakture, znaten napredek pa mi je uspel posebno pri izdelavi prefinjenih sapnic na stožce.

Brandl je v svoji karieri skupaj s svojimi sodelavci izdelal okoli 150 orgel. Na vsaki igralni konzoli je pričvrščena emajlirana ploščica z imenom podjetja in zaporedno številko dela (opus). Dokazano obstaja danes 149 del. Njegove največje in najznamenitejše orgle se nahajajo v baziliki v Brestanici (1928, 39 registrov, največje orgle), v baziliki v Mariboru (1900, 34 registrov), v stolnici v Mariboru (30 registrov) in v cerkvi sv. Blaža v Dubrovniku (1937, opus 144, 30 registrov). Na Hrvaškem je Brandl izdelal več kot 50 orgel po vseh pokrajinah. Poleg že omenjenih orgel dubrovniške cerkve so pomembne še tiste v cerkvi sv. Nikolaja v Varaždinu (1895, 20 registrov) in v tamkajšnji pavlinski cerkvi Matere Božje (1933, 28 registrov) ter v cerkvi sv. Nikolaja v Cavtatu (1938, 16 registrov). Nekaj manjših orgel (do 23 registrov) je izdelal tudi na avstrijskem Štajerskem, mednje spadajo Šentjur v Labotski dolini (1906), Straß na Štajerskem (1910), Lučane (1910), Gomilnica (1913) in Wundschuh (1914). Od ostalih dežel je bil Brandl prisoten še v Sremu in v Bosni. Leta 1904 je Brandl za svoje orgle na razstavi v Neaplju prejel priznanje »Gran Prix«.

Zaradi zastarele mehanike oziroma pnevmatike je bila večina njegovih orgel po drugi svetovni vojni predelana ali uničena.

Hči Nada Jevdjenijević Brandl (1899–1999) je bila priznana violinistka.

OrgleUredi

Opus Leto D. Kraj Cerkev Manuali Registri Opombe
1894   Pesnica Cerkev sv. Marjete 1 9 Najbrž prve Brandlove orgle.
1894   Markovci Cerkev sv. Marka 1 10 Leta 2007 so jih nadomestili z novimi orglami
(Orglarska delavnica Maribor, 25/II+P).
1894   Središče ob Dravi Cerkev Žalostne Matere Božje 1 5
pred
1895
  Krapina Cerkev sv. Katarine 10
1895   Varaždin Cerkev sv. Nikolaja 2 20
9 1898   Slovenska Bistrica Cerkev Žalostne Matere Božje 1 11
1898   Oplotnica Cerkev Janeza Krstnika 2 16 Leta 1998 restavriral Anton Škrabl.
1898   Ravne Cerkev sv. Duha 1 6
1899   Jarenina Cerkev Marijinega vnebovzetja 1 10
1900   Gornja Radgona Cerkev sv. Petra 2 12 Leta 1993 so jih nadomestili z novimi orglami
(Orglarska delavnica Maribor, 20/II+P).
12 1900   Maribor Bazilika Matere Usmiljenja 2 34 Leta 1992 jih je restavriral in povečal Anton Jenko
(zdaj 3 manuali in 41 registrov).
1900   Dolič Cerkev sv. Florijana 1 5
1900   Staro Petrovo Selo 8
1901   Vurberk Cerkev Marijinega vnebovzetja 1 8
1901   Puščava Cerkev Marije Pomočnice 2 16
1901   Polje ob Sotli Cerkev sv. Nikolaja 1 8
1902   Leskovec pri Krškem Cerkev Žalostne Matere Božje 2 13 Leta 2013 so jih nadomestili z novimi orglami Antona Škrabla.
1902   Ljutomer Cerkev Janeza Krstnika 2 14
1903   Gorišnica Cerkev sv. Marjete 1 9
28 1903   Ptuj Cerkev sv. Jurija 2 24 Leta 1996 jih je restavriral in povečal Anton Jenko
(zdaj 3 manuali in 37 registrov).
30 1903   Hoče Cerkev sv. Nikolaja 1 6
38 1903   Vukovina Cerkev Marijinega obiskanja 13
1904   Sveti Tomaž Cerkev sv. Tomaža 1 9
44 1905   Tabor Cerkev sv. Jurija 2 12
45 1905   Kotlje Cerkev sv. Marjete 1 6
46 1905   Malečnik Cerkev sv. Petra 2 10
1905   Cezanjevci Cerkev sv. Roka in Sebastijana 1 6
51 1906   Pekre Cerkev Žalostne Matere Božje 7
1906   Cirkulane Cerkev sv. Barbare 1 9
1906   Šentjur v Labotski dolini Cerkev sv. Jurija 1 6
63 1908   Hoče Cerkev sv. Jurija 2 10 Leta 1996 so jih nadomestili z novimi orglami
(Orglarska delavnica Maribor, 20/II+P).
67 1908   Laporje Cerkev sv. Filipa in Jakoba 1 Leta 1986 so jih nadomestili z novimi orglami
(Anton Jenko, 15/II+P).
70 1908–09   Maribor Stolnica sv. Janeza Krstnika 2 30 Leta 1981 so jih nadomestili z novimi orglami
(Walcker, 37/III+P).
76   Sveti Martin na Muri Cerkev sv. Martina 11
1909   Cirkovce Cerkev Marijinega vnebovzetja 2 13
78 1909   Straß na Štajerskem Cerkev Marijinega vnebovzetja 2 10 Leta 2011 jih je obnovil Andreas Utz.
79   Pišece Cerkev sv. Mihaela 2 14 Leta 2018 jih je obnovil Anton Škrabl.
84 1910   Lučane Cerkev sv. Nikolaja 2 22 Leta 2013 jih je obnovil Franz Windtner.
89 1910   Štrigova Cerkev sv. Marije Magdalene 10
1912   Kamnica Cerkev sv. Martina 1 10 Leta 1990 prenovljene in deloma predelane na mehansko trakturo.
1913   Stari trg pri Slovenj Gradcu Cerkev sv. Radegunde 2 10 Leta 1998 so jih nadomestili z novimi orglami
(Orglarska delavnica Maribor, 22/II+P).
104 1913   Miklavž pri Ormožu Cerkev sv. Miklavža 2 17 Leta 1979 zamenjali z elektronskimi,orgelska omara in igralnik še ohranjen.
109 1913   Gomilnica Cerkev sv. Petra in Pavla 2 15
1914   Wundschuh Cerkev sv. Nikolaja 2 15 Leta 1969 jih je Konrad Hopferwieser razširil na 21 registrov. Leta 2008 jih je prenovil in opremil z novo elektronsko igralno konzolo Christian Hartinger.
1917   Radgona Cerkev Marije Pomočnice 8
1923   Našice Cerkev sv. Antona Padovanskega 15
1926   Velika Polana Cerkev Srca Jezusovega 1 7
130 1928   Brestanica Bazilika Lurške Matere Božje 3 39 Leta 2002/03 jih je restavriral Simon Kolar.
1928   Cavtat Cerkev sv. Nikolaja 16
132 1929   Starše Cerkev sv. Janeza Krstnika 2 11 Leta 2006 so jih nadomestili z novimi orglami
(Anton Škrabl, 18/II+P).
144 1937   Dubrovnik Cerkev sv. Blaža 30
149 1938   Vransko Cerkev sv. Mihaela 2 16 Leta 1993 so jih nadomestili z novimi orglami
(Orglarska delavnica Maribor, 18/II+P).

ViriUredi

  • Michael Napotnik, Die Basilika zur Heiligen Maria, Mutter der Barmherzigkeit, in der Grazervorstadt zu Marburg, Marburg 1909.
  • Orgle v cerkvah Lavantinske škofije, Bischöfliches Ordinariat, Maribor 1911.
  • Ladislav Saban, Orgulje slovenskih graditelja u Hrvatskoj, Jugoslavenske Akademije Znanosti i Umjetnosti, Zagreb 1980.
  • Milko Bizjak, Edo Škulj, Orgle na Slovenskem, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1985.
  • Edo Škulj, Brandl, Josef (Josip); v: Musik in Geschichte und Gegenwart, Personenteil, Band3, Bärenreiter/Metzler, Kassel/Stuttgart 2000, Spalte 738.
  • Štefan A. Ferenčak, Josip Brandl in njegova orglarska delavnica; v: Cerkveni glasbenik, 2003, številka 3/4, strani 18–19.
  • Darja Koter, Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918; v: Muzikološki zbornik XXXIX.
  • Ladislav Šaban, Orgulje slavenskih graditelja u Hrvatskoj; v: Muzikološki zbornik XV.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi