Josip Brandl

Josip Brandl
Josip Brandl
Rojstvo	15. avgust 1865; Grafing[d]
Smrt	20. junij 1938 (72 let); Maribor
Državljanstvo	Kraljevina Jugoslavija; SHS; Avstro-Ogrska
Poklic	orglar, izdelovalec klavirjev

Josip Brandl (nemško Josef Brandl), nemški izdelovalec orgel, klavirjev in harmonijev, * 15. avgust 1865, Eisendorf, Bavarska, Nemčija, † 20. junij 1938, Maribor.

Življenje

Josef Brandl se je rodil v Eisendorfu, ki leži približno tri kilometre južno od Grafinga pri Münchnu. Od 17. februarja 1878 do 7. januarja 1882 se je učil orglarske obrti pri priznanem mojstru Jakobu Müllerju v bavarskem Rosenheimu. Po zaključenem izobraževanju je tri leta delal pri njem kot pomočnik. Naslednja leta je preživel kot »potujoči obrtnik« in najprej delal pri še enem priznanem orglarskem mojstru, Mathiasu Burkardu v Heidelbergu, zatem pa v znani orglarski delavnici bratov Mayer (nemško Gebrüder Mayer) v Feldkirchu na Predarlskem ter nato pri Antonu Behmannu v Schwarzachu, pravtako na Predarlskem.

Po opravljenem mojstrskem izpitu je začasno delal pri Ludwigu Edenhoferju v bavarskem Regnu, nakar se je septembra 1893 naselil v Mariboru, kjer je na takratnji Schmiderer Gasse 5 (danes Strossmayerjeva ulica) ustanovil sodobno podjetje za izdelavo orgel Josef Brandl's Orgelbau Anstalt, s čimer je bil eden prvih orglarjev pri nas, ki so opustili izdelovanje inštrumentov v majhnih delavnicah.

Deloval je v času največjega razcveta orglarstva pri nas, ki ga je zaznamovala huda konkurenca, tako da so naročila pri nas iskali tudi tuji priznani orglarji iz Avstrije, Nemčije in v manjši meri tudi Češke in Madžarske. Od njih se je uspelo prebiti predvsem podjetjema Mauracher iz St. Floriana v Zgornji Avstriji in Mayer iz Feldkircha. To je bil čas pnevmatskih orgel, ki so se uveljavile v 2. polovici 19. stoletja. V dobi največje popularnosti praktično ni bilo cerkve, ki si ne bi želela vsaj »moderno« predelanih orgel. Kljub temu se je v naslednjih desetletjih njihov pomen precej zmanjšal zaradi pomankljivosti te mehanike.^[2]

Brandl se je dobro zavedal potreb svojega časa. Z dovršenimi popravili in adaptacijami starejših orgel je kmalu prepričal škofijski ordinariat, zaradi česar je bilo njegovo podjetje že od vsega začetka zelo uspešno. V naslednjih letih je izdelal vrsto manjših in srednje velikih orgel na vzhodnem Štajerskem in v zahodnem delu ogrskih županij Zala in Varaždin.

Zaradi številnih tehničnih izboljšav in zvočne uglasitve instrumentov je bilo Brandlovo podjetje deležno velikega zaupanja svojih strank. Josef Brandl je pretežno izdeloval orgle romantične dispozicije in pnevmatske trakture, znaten napredek pa mi je uspel posebno pri izdelavi prefinjenih sapnic na stožce.

Brandl je v svoji karieri skupaj s svojimi sodelavci izdelal okoli 150 orgel. Na vsaki igralni konzoli je pričvrščena emajlirana ploščica z imenom podjetja in zaporedno številko dela (opus). Dokazano obstaja danes 149 del. Njegove največje in najznamenitejše orgle se nahajajo v baziliki v Brestanici (1928, 39 registrov, največje orgle), v baziliki v Mariboru (1900, 34 registrov), v stolnici v Mariboru (30 registrov) in v cerkvi sv. Blaža v Dubrovniku (1937, opus 144, 30 registrov). Na Hrvaškem je Brandl izdelal več kot 50 orgel po vseh pokrajinah. Poleg že omenjenih orgel dubrovniške cerkve so pomembne še tiste v cerkvi sv. Nikolaja v Varaždinu (1895, 20 registrov) in v tamkajšnji pavlinski cerkvi Matere Božje (1933, 28 registrov) ter v cerkvi sv. Nikolaja v Cavtatu (1938, 16 registrov). Nekaj manjših orgel (do 23 registrov) je izdelal tudi na avstrijskem Štajerskem, mednje spadajo Šentjur v Labotski dolini (1906), Straß na Štajerskem (1910), Lučane (1910), Gomilnica (1913) in Wundschuh (1914). Od ostalih dežel je bil Brandl prisoten še v Sremu in v Bosni. Leta 1904 je Brandl za svoje orgle na razstavi v Neaplju prejel priznanje »Gran Prix«.

Zaradi zastarele mehanike oziroma pnevmatike je bila večina njegovih orgel po drugi svetovni vojni predelana ali uničena.

Brandlovi klavirji do sedaj pri muzealcih še niso bili registrirani. Predvideva se, da so nekateri še v rabi, zato se zaenkrat še niso znašli na domačem trgu umetnin. Pianini, katerih peščica je evidentirana, dajejo slutiti, da je njihova proizvodnja najbolje tekla v 20. letih 20. stoletja. Vsi so v zasebni lasti. Na serijsko izdelavo kaže njihova mehanika, katere dele je Brandl kupoval v specializiranih delavnicah v Nemčiji, kljub temu pa to ne pomeni, da je zaradi tega trpela kakovost inštrumentov. Tako kot orgle, so bili tudi klavirji deležni več priznanj na obrtnih razstavah.^[3]

Brandlova hči Nada Jevdjenijević Brandl (1899–1999) je bila priznana violinistka.

Orgle

Opus	Leto	Kraj	Cerkev	Manuali	Registri	Opombe
	1894	Pesnica	Cerkev sv. Marjete	1	9	Najbrž prve Brandlove orgle.
	1894	Markovci	Cerkev sv. Marka	1	10	Leta 2007 so jih nadomestili z novimi orglami (Orglarska delavnica Maribor, 25/II+P).
	1894	Središče ob Dravi	Cerkev Žalostne Matere Božje	1	5
	pred 1895	Krapina	Cerkev sv. Katarine		10
	1895	Varaždin	Cerkev sv. Nikolaja	2	20
9	1898	Slovenska Bistrica	Cerkev Žalostne Matere Božje	1	11
	1898	Oplotnica	Cerkev Janeza Krstnika	2	16	Leta 1998 restavriral Anton Škrabl.
	1898	Ravne	Cerkev sv. Duha	1	6
	1899	Jarenina	Cerkev Marijinega vnebovzetja	1	10
	1900	Gornja Radgona	Cerkev sv. Petra	2	12	Leta 1993 so jih nadomestili z novimi orglami (Orglarska delavnica Maribor, 20/II+P).
12	1900	Maribor	Bazilika Matere Usmiljenja	2	34	Leta 1992 jih je restavriral in povečal Anton Jenko (zdaj 3 manuali in 41 registrov).
	1900	Dolič	Cerkev sv. Florijana	1	5
	1900	Staro Petrovo Selo			8
	1901	Vurberk	Cerkev Marijinega vnebovzetja	1	8
	1901	Puščava	Cerkev Marije Pomočnice	2	16
	1901	Polje ob Sotli	Cerkev sv. Nikolaja	1	8
	1902	Leskovec pri Krškem	Cerkev Žalostne Matere Božje	2	13	Leta 2013 so jih nadomestili z novimi orglami Antona Škrabla.
	1902	Ljutomer	Cerkev Janeza Krstnika	2	14
	1903	Gorišnica	Cerkev sv. Marjete	1	9
28	1903	Ptuj	Cerkev sv. Jurija	2	24	Leta 1996 jih je restavriral in povečal Anton Jenko (zdaj 3 manuali in 37 registrov).
30	1903	Hoče	Cerkev sv. Nikolaja	1	6
38	1903	Vukovina	Cerkev Marijinega obiskanja		13
	1904	Sveti Tomaž	Cerkev sv. Tomaža	1	9
44	1905	Tabor	Cerkev sv. Jurija	2	12
45	1905	Kotlje	Cerkev sv. Marjete	1	6
46	1905	Malečnik	Cerkev sv. Petra	2	10
	1905	Cezanjevci	Cerkev sv. Roka in Sebastijana	1	6
51	1906	Pekre	Cerkev Žalostne Matere Božje		7
	1906	Cirkulane	Cerkev sv. Barbare	1	9
	1906	Šentjur v Labotski dolini	Cerkev sv. Jurija	1	6
63	1908	Hoče	Cerkev sv. Jurija	2	10	Leta 1996 so jih nadomestili z novimi orglami (Orglarska delavnica Maribor, 20/II+P).
67	1908	Laporje	Cerkev sv. Filipa in Jakoba	1		Leta 1986 so jih nadomestili z novimi orglami (Anton Jenko, 15/II+P).
70	1908–09	Maribor	Stolnica sv. Janeza Krstnika	2	30	Leta 1981 so jih nadomestili z novimi orglami (Walcker, 37/III+P).
76		Sveti Martin na Muri	Cerkev sv. Martina		11
	1909	Cirkovce	Cerkev Marijinega vnebovzetja	2	13
78	1909	Straß na Štajerskem	Cerkev Marijinega vnebovzetja	2	10	Leta 2011 jih je obnovil Andreas Utz.
79		Pišece	Cerkev sv. Mihaela	2	14	Leta 2018 jih je obnovil Anton Škrabl.
84	1910	Lučane	Cerkev sv. Nikolaja	2	22	Leta 2013 jih je obnovil Franz Windtner.
89	1910	Štrigova	Cerkev sv. Marije Magdalene		10
	1912	Kamnica	Cerkev sv. Martina	1	10	Leta 1990 prenovljene in deloma predelane na mehansko trakturo.
	1913	Stari trg pri Slovenj Gradcu	Cerkev sv. Radegunde	2	10	Leta 1998 so jih nadomestili z novimi orglami (Orglarska delavnica Maribor, 22/II+P).
104	1913	Miklavž pri Ormožu	Cerkev sv. Miklavža	2	17	Leta 1979 zamenjali z elektronskimi,orgelska omara in igralnik še ohranjen.
105	1913	Margečan	Cerkev sv. Margarete	1	7	Leta 1921 jih je sam Brandl popravil.
109	1913	Gomilnica	Cerkev sv. Petra in Pavla	2	15
	1914	Wundschuh	Cerkev sv. Nikolaja	2	15	Leta 1969 jih je Konrad Hopferwieser razširil na 21 registrov. Leta 2008 jih je prenovil in opremil z novo elektronsko igralno konzolo Christian Hartinger.
	1917	Radgona	Cerkev Marije Pomočnice		8
	1923	Našice	Cerkev sv. Antona Padovanskega		15
	1926	Velika Polana	Cerkev Srca Jezusovega	1	7
130	1928	Brestanica	Bazilika Lurške Matere Božje	3	39	Leta 2002/03 jih je restavriral Simon Kolar.
	1928	Cavtat	Cerkev sv. Nikolaja		16
132	1929	Starše	Cerkev sv. Janeza Krstnika	2	11	Leta 2006 so jih nadomestili z novimi orglami (Anton Škrabl, 18/II+P).
144	1937	Dubrovnik	Cerkev sv. Blaža		30
149	1938	Vransko	Cerkev sv. Mihaela	2	16	Leta 1993 so jih nadomestili z novimi orglami (Orglarska delavnica Maribor, 18/II+P).

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 https://doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.L2290739
↑ Darja Koter, Glasbilarstvo na Slovenskem, Obzorja, Maribor 2001, strani 108, 111, 114.
↑ Orglarstvo na Slovenskem, stran 134.

Viri

Michael Napotnik, Die Basilika zur Heiligen Maria, Mutter der Barmherzigkeit, in der Grazervorstadt zu Marburg, Marburg 1909.
Orgle v cerkvah Lavantinske škofije, Bischöfliches Ordinariat, Maribor 1911.
Ladislav Saban, Orgulje slovenskih graditelja u Hrvatskoj, Jugoslavenske Akademije Znanosti i Umjetnosti, Zagreb 1980.
Milko Bizjak, Edo Škulj, Orgle na Slovenskem, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1985.
Edo Škulj, Brandl, Josef (Josip); v: Musik in Geschichte und Gegenwart, Personenteil, Band3, Bärenreiter/Metzler, Kassel/Stuttgart 2000, Spalte 738.
Štefan A. Ferenčak, Josip Brandl in njegova orglarska delavnica; v: Cerkveni glasbenik, 2003, številka 3/4, strani 18–19.
Darja Koter, Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918; v: Muzikološki zbornik XXXIX.
Ladislav Šaban, Orgulje slavenskih graditelja u Hrvatskoj; v: Muzikološki zbornik XV.

Glej tudi

Zunanje povezave

[[https://doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.L2290739_https://doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.L2290739]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-1] 1,0 ^1,1 https://doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.L2290739

[2] Darja Koter, Glasbilarstvo na Slovenskem, Obzorja, Maribor 2001, strani 108, 111, 114.

[3] Orglarstvo na Slovenskem, stran 134.

[1]

[2]

[3]

Josip Brandl

Rojstvo	15. avgust 1865^[1] Grafing^[d]
Smrt	20. junij 1938^[1] (72 let) Maribor
Državljanstvo	Kraljevina Jugoslavija SHS Avstro-Ogrska
Poklic	orglar, izdelovalec klavirjev