Wikipedija

Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica

župnijska cerkev in bazilika v Občini Krško

Bazilika Lurške Matere Božje, imenovana tudi Slovenski Lurd, je bazilika in romarska cerkev ter župnijska cerkev Župnije Brestanica. Leži v središču Brestanice, nedaleč od Krškega.

Bazilika Lurške Matere Božje
Bazilika Lurške Matere Božje se nahaja v Slovenija
Bazilika Lurške Matere Božje
Bazilika Lurške Matere Božje
45°59′42.76″N 15°28′37.05″E / 45.9952111°N 15.4769583°E / 45.9952111; 15.4769583Koordinati: 45°59′42.76″N 15°28′37.05″E / 45.9952111°N 15.4769583°E / 45.9952111; 15.4769583
KrajBrestanica
Država Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijLurška Mati Božja
Stranski oltarjisveti Križ
Srce Jezusovo
sveti Jožef
Žalostna Mati Božja
Spletna stranZupnijabrestanica.si
Zgodovina
Statusbazilika (8. junij 1929)
župnijska cerkev
ZgradilJožef Cerjak
Posvečena (1914-07-02) 2. julij 1914 (109  let)
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivno
Kulturna dediščinaKulturni spomenik lokalnega pomena Slovenije
ArhitektHans Pascher
Slogneoromanika
Začetek gradnje1908
Konec gradnje1914
Lastnosti
Dolžina50 metrov
Širina22 metrov
Višina17 metrov
Površina755 m2
Št. zvonikov2
Materialiopeka
Uprava
ŽupnijaBrestanica
DekanijaVidem ob Savi
NaddekanatSavski
NadškofijaMaribor
MetropolijaMaribor
Brestanica - Območje cerkve Lurške Matere božje
LegaMestna občina Krško
RKD št.2898 (opis enote)[1]

Cerkev dandanes sodi med največje v Sloveniji,[2] je največja v Posavju, in zaradi izredne velikosti in arhitekture zbuja občudovanje, ter je cilj tako domačih kot tudi tujih turistov. Gradili so jo med letoma 1908 in 1914. Je mogočna triladijska cerkev v neoromanskem slogu in spada med najlepše historizirajoče sakralne objekte na Slovenskem. Cerkev je ena izmed sedmih bazilik v Sloveniji ter ena izmed dveh v Škofiji Celje (druga je v Petrovčah).

Gradnja uredi

 
Glavna ladja

Prve ideje o gradnji nove župnije v kraju, segajo daleč nazaj, v konec 19. stoletja. Zaradi težkih gospodarskih razmer je bila pobuda za izgradnjo cerkve podana v začetku 20. stoletja, pod okriljem kaplana Jožefa Cerjaka. S pripravo na gradnjo cerkve se je začelo leta 1900. Leta 1901, ko so dobili potrebna dovoljenja, so 17. maja začeli vpisovati ude Cerkvene stavbe družbe Marije Lurške in tako zbirati denar za gradnjo nove cerkve. Pri gradnji so s svojimi prispevki sodelovali vsi Slovenci iz vseh koncev domovine in tujine, ki so imeli za cilj zbrati vsako leto določeno vsoto denarja. Tako je cerkev tudi dobila naslov Slovenski Lurd. Razposlal je glasila vsem članom in začel zbirati denar. Prvi in največji dar pa je bilo zemljišče, ki ga je za stavbo in župnišče prispevala domačinka Ana Korban.

Sama gradnja se je začela leta 1908 ob trojnem jubileju, kar pričajo tudi vzidane plošče pri glavnem oltarju: 50-letnici Marijinih prikazovanj v Lurdu, zlati maši papeža Pija X. in 60-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. Temeljni kamen je blagoslovil knezoškof Mihael Napotnik 16. julija.

Cerkev je gradilo gradbeno podjetje G. Tonnies iz Ljubljane za 98.000 kron brez materiala. V dveh letih je bila stavba cerkve pokrita. Tesarska dela je za 7.200 kron (brez materiala) opravil tesar Venčeslav Jirkal iz Zagreba. Šamoten tlak so položili češki mojstri iz Vakovice pri Pragi. 18. aprila je brestaniški trapistovski opat blagoslovil križa za oba zvonika, ki sta bila še isti dan nameščena.

Istega leta, 26. septembra, je škof Napotnik v lurški votlini v Franciji blagoslovil kip Lurške Marije za glavni oltar in svetega Jožefa za stranski oltar. 29. septembra 1910 pa je v Peray-le-Monialu blagoslovil kip Srca Jezusovega za drugi stranski oltar. Vse tri kipe je izdelalo podjetje Raffl iz Pariza. Novembra so vgradili tudi barvna okna, ki jih je izdelalo podjetje Neuhauser Dr. Jele & C. iz Innsbrucka.

 
Grob Jožefa Cerjaka na duhovniškem grobu na pokopališču v Slovenski Bistrici

V letu 1911 so cerkev poslikali. Poslikal jo je Osvaldo Bierti iz Gemone, podobe rožnega venca, alegorije vere, upanja in ljubezni pa so delo akademskega slikarja Petra Markoviča iz Roža na Koroškem, ki je kasneje naslikal tudi smrt svetega Jožefa in prikazanje Srca Jezusovega sveti Marjeti Alakok nad stranskima oltarjema. Glavni oltar in prižnico je izdelal kamnosek Feliks Toman (1855-1939), stranska oltarja pa Vincenc Čamernik (1871-1936), oba iz Ljubljane. Oltar Žalostne Matere Božje in Božji grob je naredil J. Mayer iz Münchna. Križev oltar je delo podobarja iz Malega Kamna. Krstni kamen je izdelal Čamernik.

Cerkev in glavni oltar sta bila slovesno posvečena 2. julija 1914. Posvečeval je Mihael Napotnik, obredi pa so trajali 5 ur. Navzočih je bilo več tisoč romarjev iz vse Slovenije. Prav tisti dan in čas so po železnici čez Brestanico peljali na Dunaj v sarajevskem atentatu ubitega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in ženo Zofijo.

Z apostolsko listino številka 116/29 papeža Pija XI. z dne 8. junija 1929 je bila cerkev Lurške Marije v Brestanici, tedanjem Rajhenburgu, odlikovana z naslovom basilica minor in pridružena Liberijanski baziliki Marije Snežne v Rimu s 1. oktobrom 1929. 8. septembra je škof Andrej Karlin najprej blagoslovil orgle, delo mojstra Josipa Brandla iz Maribora, in prižnico, potem pa slovesno razglasil lurško cerkev za baziliko, vernikom razložil pomen in jim naročil, naj jo vselej imenujejo le bazilika.

Arhitektura in notranja oprema uredi

Osnovni stil cerkve je neoromanski, v triladijski obliki. Svetišče so pred posvetitvijo opremili številni domači in tuji umetniki, eden glavnih arhitektov je bil Hans Pascher iz Gradca.

Cerkev je včasih imela 5 zvonov, veliki je tehtal 6200 kg. Žal so med vojno zvonove pobrali, tako da so danes v zvoniku trije železni zvonovi.

Orgle uredi

 
Igralna konzola obnovljenih Brandlovih orgel

Orgle so delo mariborskega orglarskega mojstra Josipa Brandla. Narejene so bile leta 1928 kot opus 130 (od okoli 150 vseh Brandlovih orgel). Z 39 registri in 2572 piščalmi so njegove največje orgle.[3] Leta 2002 jih je restavriral (vendar ne posodobil) mojster Simon Kolar.[4]

Dispozicija
I. manual II. manual III. manual Pedal

1. Burdon 16'
2. Principal 8'
3. Burdon 8'
4. Harm. flavta 8'
5. Gamba 8'
6. Rog 8'
7. Dolce 8'
8. Oktava 4'
9. Cevna flavta 4'
10. Superoktava 2'
11. Mixtura IV-V 2 2/3'
12. Tromba 8'

13. Flavtni principal 8'
14. Dvojna flavta 8'
15. Flauto amabile 8'
16. Viola d' amore 8'
17. Kvintaten 8'
18. Salicional 8'
19. Prestant 4'
20. Fl. Travers 4'
21. Salicet 4'
22. Kvinta 2 2/3'
23. Piccolo 2'
24. Terca 1 3/5'
25. Cornettino 8'
26. Angelski rog 8'

27. Violin. principal 8'
28. Filomela 8'
29. Aeoline 8'
30. Vox celestis 8'
31. Flauto dolce 4'
32. Dubleta 2 2/3'

33. Principal bas 16'
34. Subbas 16'
35. Violon bas 16'
36. Burdon 16'
37. Salicet bas 16'
38. Oktavni bas 8'
39. Bordonal 8'

Galerija uredi

  •  
    Pročelje
  •  
    Glavni vhod
  •  
    Notranjost
  •  
    Glavni oltar
  •  
    Levi stranski oltar
  •  
    Cerkev v letu 1929, ko je dobila status bazilike

Viri uredi

  1. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2898«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. ↑ 10 največjih cerkva v Sloveniji, Dnevnik.si, pridobljeno 23. september 2013.
  3. ↑ Darja Koter, Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918; v: Muzikološki zbornik XXXIX.
  4. ↑ Orgle v župnijski cerkvi Lurške Marije v Brestanici[mrtva povezava], Nzclip.com, pridobljeno 26. april 2018.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bazilika_Lurške_Matere_Božje,_Brestanica&oldid=6053531«