Odpre glavni meni

Oplotnica

naselje v Sloveniji

Oplotnica, nemško nekdaj Oplotnitz, je naselje na jugovzhodnem obrobju Pohorja, ob cesti Slovenske Konjice - Lukanja - Lovrenc na Pohorju in središče istoimenske občine.

Oplotnica
Oplotnica panorama2.jpg
Grb Oplotnica
Grb
Oplotnica is located in Slovenija
Oplotnica
Oplotnica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°23′14″N 15°26′45″E / 46.38722°N 15.44583°E / 46.38722; 15.44583Koordinati: 46°23′14″N 15°26′45″E / 46.38722°N 15.44583°E / 46.38722; 15.44583
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaPodravska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaOplotnica
Površina
 • Skupno3,6 km2
Nadm. višina
379 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno1.420
 • Gostota390 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Starejši deli naselja so bili zgrajeni ob prehodu reke ali potoka [2] Oplotniščice iz pohorske tesni na ravnico, novejši deli pa ob cestah proti Čadramu, Slovenski Bistrici in Slovenskim Konjicam. Naselje se je razvilo na stičišču obdelovalnega območja (vinogradništvo, sadjarstvo) in gozda, kot trško naselje za kmetijske pridelke in les.

ZgodovinaUredi

Naselbina s tem imenom se v pisnih virih prvič omenja leta 1182, ko je štajerski vojvoda Otokar IV. podaril žičkemu samostanu kmetijo v Oplotnici. Iz 11. stoletja naj bi izvirala tudi prvotna graščina. Leta 1213 se v listinah omenja oplotniški vitez Sibot, prvi in tudi edini po imenu znani član tukajšnje plemiške rodbine. V Oplotnici je že v začetku 13. stoletja obstajal lokalni samostanski urad (pristava). V lasti Žičkega samostana je bila Oplotnica celih 600 let, do leta 1782, ko je cesar Jožef II. z dekretom ukinil samostan, zato se je šele kasneje razvila v večje naselje s podeželjskim značajem.

Graščina v OplotniciUredi

Glavni članek: Graščina v Oplotnici.

V središču vasi, na desnem bregu Oplotniščice, stoji enonadstropno grajsko poslopje, ki so ga zgradili kartuzijanci na začetku 17. stoletja. V notranjosti ima bogato štukaturno okrašeno kapelo, posvečeno 1631. Graščina s spremljajočimi objekti stoji znotraj obzidja.[3]

EtimologijaUredi

Krajevno ime je izpeljano iz prvotnega vodnega imena (hidronima) Oplotniščica prek tam nepotrjenega krajevnega imena Oplot, narejenega iz občnega imena oplòt v pomenu plot, ograja. Beseda, ki je tvorjena iz plotь v pomenu plot je imenska osnova tudi pri drugi Slovanih; npr. češka krajevna imena Oplot, Oploty, Oplotno. V starih listinah se kraj prvič omenja v tekstu leta 1182 mansum unum Zoploniz...pertotam aquam, que Plotonitz dicitur..., leta 1206 Oplotnitz, 1213 Opplotnitz, 1235 Oploz in 1302 Oplotnitz.[4]

Gospodarske dejavnostiUredi

 
oznaka Windischgrätzove glažute v Oplotnici

Pogonsko moč Oplotniščice, ki teče skozi naselje, so nekoč uporabljale fužine, kovačnice, žage in mlini. Glažuta kneza Windischgrätza in obrat za proizvodnjo lesene volne sta v Oplotnici delovala do leta 1894. Iz nekdanje obrtne tradicije so po II. svetovni vojni nastali posamezni manjši obrati kovinske, lesnopredelovalne in druge industrije.

Znane osebnostiUredi

SkliciUredi

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. Ivanič, Martin, ur. (2011). Slovenika. Mladinska knjiga. str. 948. COBISS 257461504. 
  3. "Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica". Ur.l. RS (21/92-1091). 1992. 
  4. Snoj, Marko (2009).Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.

ViriUredi

Glej tudiUredi