Dubrovnik

mesto na Hrvaškem

Dubrovnik (italijansko Ragusa, madžarsko Raguza) je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške. Je upravno središče Dubrovniško-neretvanske županije, sedež ozemeljsko približno enako velike Dubrovniške rimskokatoliške škofije, univerze ter eno od najvidnejših turističnih letovišč. Je eno od štirih največjih mest Dalmacije.

Dubrovnik
Mesto
Obzidano jedro Dubrovnika
Obzidano jedro Dubrovnika
Zastava Dubrovnik
Zastava
Grb Dubrovnik
Grb
Vzdevek: 
Biser Jadrana
Dubrovnik se nahaja v Hrvaška
Dubrovnik
Dubrovnik
Položaj Dubrovnika na Hrvaškem
Koordinati: 42°38′25″N 18°06′30″E / 42.64028°N 18.10833°E / 42.64028; 18.10833Koordinati: 42°38′25″N 18°06′30″E / 42.64028°N 18.10833°E / 42.64028; 18.10833
Država Hrvaška
Županija Dubrovniško-neretvanska županija
Upravljanje
 • ŽupanMato Franković
Površina
 • Skupno21,35 km2
Prebivalstvo
 (2021)[1]
 • Skupno26.922
 • Gostota1.300 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
20000
Omrežna skupina020
Avtomobilska oznakaDU

Blaginja mesta je v preteklosti temeljila na pomorski trgovini; kot glavno mesto pomorske Dubrovniške republike je doseglo visoko stopnjo razvoja, zlasti v 15. in 16. stoletju, saj je postalo prepoznavno po svojem bogastvu in usposobljeni diplomaciji.

Leta 1979 so Dubrovnik uvrstili na seznam UNESCOVE svetovne dediščine.

Zgodovina uredi

Nastanek mesta Dubrovnika sega v relativno daljno preteklost ter je - podobno kot v primeru mnogih starih sredozemskih mest - obdan z legendami. Od več legend o njegovem nastanku je zgodovinsko najbolj utemeljena legenda, ki povezuje nastanek novega mesta z uničenjem in propadom starega rimskega mesta Epidaura (na mestu današnjega Cavtata) v 7. stoletju. Pozneje se je mesto razvilo v pomembno trgovsko silo in središče mestne državice, Dubrovniške republike, ki je obstajala do leta 1808.

Zaščitnik mesta uredi

Zaščitnik mesta Dubrovnik je Sveti Vlah. V mestu lahko najdemo Vlahov kip na mestnem obzidju, na vhodu v mesto, v pristanišču, na pročeljih zgradb, trdnjavah, cerkvah in palačah. Vendar pa lik svetega Vlaha ni samo sakralne narave, temveč tudi simbol dubrovniške državnosti. Še dandanes je praznik patrona, 3. februar, za meščane najpomembnejši dan v letu. Takrat je v mestu posebno praznovanje. Ni povsem znano od kdaj je sv. Vlaho zaščitnik mesta, predvideva pa se, da od obdobja med 10. in 12. stoletjem. Obstaja dokument, ki potrjuje, da so pokroviteljstvo sv. Vlaha razglasili leta 1190 na skupščini plemičev in meščanov. Izbira prav tega svetnika pa ni naključna; nekateri trdijo, da je celo politična. Takrat se je Dubrovnik nahajal pod zaščito Bizanca. In čeprav je mesto pripadalo zahodni krščanski sferi, so meščani z izbiro svetnika z vzhoda vzpostavili ravnovesje primerno takratnim političnim razmeram in pokazali upoštevanje vzhoda, pod katerega nadoblastjo so se nahajali.

Klima uredi

Mesto Dubrovnik je najjužnejše hrvaško mesto. V njegovi okolici vlada izrazita mediteranska klima. Povprečna letna temperatura znaša okrog 17 °C, odlikuje se po zelo blagih zimah ter zelo sončnih in suhih poletjih. Povprečna temperatura v zimskih mesecih znaša okrog 10 °C, maksimalna povprečna letna temperatura pa okrog 26 °C. Od burje mesto varuje planina Srđ, od sunkov juga pa delno otok Lokrum. Tako kot celotno hrvaško obalo Jadrana, dubrovniško primorje poleti osvežuje maestral. Dežuje navadno v zimskem obdobju, pojav snega pa je izjemen dogodek. Povprečna letna temperatura je višja od 21 °C, povprečna letna količina padavin pa je 1.250 mm.

Prebivalstvo uredi

Pregled števila prebivalcev po letih[2][3]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011 2021
6451 6032 8460 8531 10671 11823 10425 14137 15875 18286 22210 30161 41864 47348 30436 28434 26922

Mestna občina (Grad Dubrovnik), ki poleg samega Dubrovnika zajema še 31 okoliških naselij, je po popisu leta 2021 imela 41.562 prebivalcev.

Znamenitosti uredi

 
Načrt Dubrovnika iz leta 1995

Konzulati v Dubrovniku uredi

V Dubrovniku imajo vsaj konzulate naslednje države:

Kulturne prireditve uredi

  • Dubrovniške poletne igre [1]
  • Filmski festival Libertas [2]
  • Dubrovniški mednarodni filmski festival [3][mrtva povezava]
  • Gledališče Marin Držić [4] Arhivirano 2017-01-24 na Wayback Machine.
  • Dubrovniški simfonični orkester [5]
  • Karantena - festival modernih scenskih umetnosti
  • Festival "Julian Rachlin in prijatelji" - festival komorne glasbe

Muzeji uredi

Reference uredi

  1. Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske. 2022.
  2. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
  3. Popis prebivalstva 2011

Viri uredi

  • Höfler, Janez; Voje, Ignacij; Puc, Matjaž (1991). Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 117308. ISBN 86-11-06445-3.
  • Suad Ahmetović, 'Dubrovački kurioziteti'. Dubrovnik: lastna naklada (2010)

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi