Odpre glavni meni

Dubrovnik (italijansko Ragusa, madžarsko Raguza) je pristaniško, zgodovinsko mesto in administrativno središče Dubrovniško-neretvanske županije, ter eno od najvidnejših turističnih letovišč ob obali Jadranskega morja, na skrajnem južnem delu Hrvaške. Je eno od štirih največjih mest Dalmacije. Leta 2011 je mesto imelo 42 615 prebivalcev. Leta 1979 se je Dubrovnik znašel na seznamu UNESCOVE svetovne dediščine.

Dubrovnik

Ragusa do leta 1909
Mesto
Obzidano jedro Dubrovnika
Obzidano jedro Dubrovnika
Zastava Dubrovnik
Zastava
Grb Dubrovnik
Grb
Vzdevek: 
Biser Jadrana
Načrt Dubrovnika iz leta 1995
Načrt Dubrovnika iz leta 1995
Dubrovnik is located in Hrvaška
Dubrovnik
Dubrovnik
Položaj Dubrovnika na Hrvaškem
Koordinati: 42°38′25″N 18°06′30″E / 42.64028°N 18.10833°E / 42.64028; 18.10833Koordinati: 42°38′25″N 18°06′30″E / 42.64028°N 18.10833°E / 42.64028; 18.10833
DržavaHrvaška
ŽupanijaDubrovniško-neretvanska županija
Upravljanje
 • ŽupanMato Franković
Površina
 • Skupno21,35 km2
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno43.770
 • Gostota2.100 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
20000
Omrežna skupina020
Avtomobilska oznakaDU
Glavna dubrovniška ulica, t. i. Stradun

Blaginja mesta je v preteklosti temeljila na pomorski trgovini; kot glavno mesto pomorske Dubrovniške Republike je doseglo visoko stopnjo razvoja, zlasti v 15. in 16. stoletju, saj je postalo prepoznavno po svojem bogastvu in usposobljeni diplomaciji.

PrebivalstvoUredi

Od leta 1991 se je število prebivalcev v občini iz 43.770 (popis 1991) povečalo na 49.728 (popis 2001), od tega je bilo 88,73 % Hrvatov.

Pregled števila prebivalstva po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
6.451 6.032 8.460 8.531 10.671 11.823 10.425 14.137 15.875 18.286 22.210 30.161 41.864 47.348 30.436

ZgodovinaUredi

Nastanek mesta Dubrovnika sega v relativno daljno preteklost ter je - podobno kot v primeru mnogih starih sredozemskih mest - obdan z legendami. Od več legend o njegovem nastanku je zgodovinsko najbolj utemeljena legenda, ki povezuje nastanek novega mesta z uničenjem in propadom starega rimskega mesta Epidaura (na mestu današnjega Cavtata) v 7. stoletju. Pozneje se je mesto razvilo v pomembno trgovsko silo in središče mestne državice, Dubrovniške republike, ki je obstajala do leta 1808.

Zaščitnik mestaUredi

Zaščitnik mesta Dubrovnik je Sveti Vlah. V mestu lahko najdemo Vlahov kip na mestnem obzidju, na vhodu v mesto, v pristanišču, na pročeljih zgradb, trdnjavah, cerkvah in palačah. Vendar pa lik svetega Vlaha ni samo sakralne narave, temveč tudi simbol dubrovniške državnosti. Še dandanes je praznik patrona, 3. februar, za meščane najpomembnejši dan v letu. Takrat je v mestu posebno praznovanje. Ni povsem znano od kdaj je sv. Vlaho zaščitnik mesta, predvideva pa se, da od obdobja med 10. in 12. stoletjem. Obstaja dokument, ki potrjuje, da so pokroviteljstvo sv. Vlaha razglasili leta 1190 na skupščini plemičev in meščanov. Izbira prav tega svetnika pa ni naključna; nekateri trdijo, da je celo politična. Takrat se je Dubrovnik nahajal pod zaščito Bizanca. In čeprav je mesto pripadalo zahodni krščanski sferi, so meščani z izbiro svetnika z vzhoda vzpostavili ravnovesje primerno takratnim političnim razmeram in pokazali upoštevanje vzhoda, pod katerega nadoblastjo so se nahajali.

KlimaUredi

Mesto Dubrovnik je najjužnejše hrvaško mesto. V njegovi okolici vlada izrazita mediteranska klima. Povprečna letna temperatura znaša okrog 17 °C, odlikuje se po zelo blagih zimah ter zelo sončnih in suhih poletjih. Povprečna temperatura v zimskih mesecih znaša okrog 10 °C, maksimalna povprečna letna temperatura pa okrog 26 °C. Od burje mesto varuje planina Srđ, od sunkov juga pa delno otok Lokrum. Tako kot celotno hrvaško obalo Jadrana, dubrovniško primorje poleti osvežuje maestral. Dežuje navadno v zimskem obdobju, pojav snega pa je izjemen dogodek. Povprečna letna temperatura je višja od 21 °C, povprečna letna količina padavin pa je 1.250 mm.

ZnamenitostiUredi

Konzulati v DubrovnikuUredi

V Dubrovniku imajo vsaj konzulate naselednje države:

Kulturne prireditveUredi

  • Dubrovniške letne igre [1]
  • Filmski festival Libertas [2]
  • Dubrovniški mednarodni filmski festival [3]
  • Gledališče Marin Držić [4]
  • Dubrovniški sinfonični orkester [5]
  • Karantena - festival modernih scenskih umetnosti
  • Festival "Julian Rachlin in prijatelji" - festival komorne glasbe

MuzejiUredi

  • Dubrovniški muzej [6]

ReferenceUredi

ViriUredi

  • Höfler, Janez; Voje, Ignacij; Puc, Matjaž (1991). Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 117308. ISBN 86-11-06445-3. 
  • Suad Ahmetović, 'Dubrovački kurioziteti'. Dubrovnik: lastna naklada (2010)

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi