Dubrovnik

Dubrovnik (italijansko Ragusa, madžarsko Raguza) je pristaniško, zgodovinsko mesto (hrv. Grad Dubrovnik) na Hrvaškem s 27.000 prebivalci (2021) in upravno središče Dubrovniško-neretvanske županije, sedež ozemeljsko približno enako velike Dubrovniške rimskokatoliške škofije (od 1828, ko so ji bila priključena ozemlja Stonske in Korčulanske škofije), univerze ter eno od najvidnejših turističnih letovišč ob obali Jadranskega morja, v skrajnem južnem delu Hrvaške. Je eno od štirih največjih mest Dalmacije. Leta 1979 so Dubrovnik uvrstili na seznamu UNESCOVE svetovne dediščine.

Dubrovnik Ragusa do leta 1909
Mesto
Obzidano jedro Dubrovnika
Zastava Grb
Vzdevek:  Biser Jadrana
Načrt Dubrovnika iz leta 1995
Dubrovnik Položaj Dubrovnika na Hrvaškem
Koordinati: 42°38′25″N 18°06′30″E
Država	Hrvaška
Županija	Dubrovniško-neretvanska županija
Upravljanje
• Župan	Mato Franković
Površina
• Skupno	21,35 km2
Prebivalstvo  (2001)
• Skupno	43.770
• Gostota	2.100 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletje (DST)	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	20000
Omrežna skupina	020
Avtomobilska oznaka	DU

Glavna dubrovniška ulica, t. i. Stradun

Blaginja mesta je v preteklosti temeljila na pomorski trgovini; kot glavno mesto pomorske Dubrovniške Republike je doseglo visoko stopnjo razvoja, zlasti v 15. in 16. stoletju, saj je postalo prepoznavno po svojem bogastvu in usposobljeni diplomaciji.

Prebivalstvo

Od leta 1991 se je število prebivalcev v občini iz 43.770 (popis 1991) povečalo na 49.728 (popis 2001), od tega je bilo 88,73 % Hrvatov. Leta 2011 je imelo mesto v svojem upravnem območju 42 615 prebivalcev, 2021 pa 41.671.

Pregled števila prebivalstva po letih
1857	1869	1880	1890	1900	1910	1921	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2001
6.451	6.032	8.460	8.531	10.671	11.823	10.425	14.137	15.875	18.286	22.210	30.161	41.864	47.348	30.436

Zgodovina

Nastanek mesta Dubrovnika sega v relativno daljno preteklost ter je - podobno kot v primeru mnogih starih sredozemskih mest - obdan z legendami. Od več legend o njegovem nastanku je zgodovinsko najbolj utemeljena legenda, ki povezuje nastanek novega mesta z uničenjem in propadom starega rimskega mesta Epidaura (na mestu današnjega Cavtata) v 7. stoletju. Pozneje se je mesto razvilo v pomembno trgovsko silo in središče mestne državice, Dubrovniške republike, ki je obstajala do leta 1808.

Zaščitnik mesta

Zaščitnik mesta Dubrovnik je Sveti Vlah. V mestu lahko najdemo Vlahov kip na mestnem obzidju, na vhodu v mesto, v pristanišču, na pročeljih zgradb, trdnjavah, cerkvah in palačah. Vendar pa lik svetega Vlaha ni samo sakralne narave, temveč tudi simbol dubrovniške državnosti. Še dandanes je praznik patrona, 3. februar, za meščane najpomembnejši dan v letu. Takrat je v mestu posebno praznovanje. Ni povsem znano od kdaj je sv. Vlaho zaščitnik mesta, predvideva pa se, da od obdobja med 10. in 12. stoletjem. Obstaja dokument, ki potrjuje, da so pokroviteljstvo sv. Vlaha razglasili leta 1190 na skupščini plemičev in meščanov. Izbira prav tega svetnika pa ni naključna; nekateri trdijo, da je celo politična. Takrat se je Dubrovnik nahajal pod zaščito Bizanca. In čeprav je mesto pripadalo zahodni krščanski sferi, so meščani z izbiro svetnika z vzhoda vzpostavili ravnovesje primerno takratnim političnim razmeram in pokazali upoštevanje vzhoda, pod katerega nadoblastjo so se nahajali.

Klima

Mesto Dubrovnik je najjužnejše hrvaško mesto. V njegovi okolici vlada izrazita mediteranska klima. Povprečna letna temperatura znaša okrog 17 °C, odlikuje se po zelo blagih zimah ter zelo sončnih in suhih poletjih. Povprečna temperatura v zimskih mesecih znaša okrog 10 °C, maksimalna povprečna letna temperatura pa okrog 26 °C. Od burje mesto varuje planina Srđ, od sunkov juga pa delno otok Lokrum. Tako kot celotno hrvaško obalo Jadrana, dubrovniško primorje poleti osvežuje maestral. Dežuje navadno v zimskem obdobju, pojav snega pa je izjemen dogodek. Povprečna letna temperatura je višja od 21 °C, povprečna letna količina padavin pa je 1.250 mm.

Znamenitosti

• Mestno obzidje
• Vrata s Pil, Dubrovnik, zahodna mestna vrata
• Arzenal, Dubrovnik, vojaško skladišče in ladjedelnica
• Lazareti, Dubrovnik, mestna karantena
• Pile, Dubrovnik, zahodni mestni predel
• Gruž, Dubrovnik, mestno pristanišče
• Stolp Minčeta, Dubrovnik, trdnjava Minčeta
• Trdnjava Revelin, Dubrovnik
• Trdnjava Lovrijenac, Dubrovnik
• Placa, Dubrovnik, mestna ulica
• Palača Sponza, Dubrovnik
• Knežji dvorec, Dubrovnik
• Vrata s Ploč, Dubrovnik, vzhodna mestna vrata
• Trdnjava Bokar, Dubrovnik
• Trdnjava Mrliški zvon, Dubrovnik, obramba mesta pred napadi z morja
• Trdnjava sv. Ivan, Dubrovnik, obrambna trdnjava mestnega pristanišča

• 

  Top na jugovzhodnem obzidju

• 

  Vrata s Ploč z dvižnim mostom

Konzulati v Dubrovniku

V Dubrovniku imajo vsaj konzulate naselednje države:

• - Avstrija
• - Danska
• - Nizozemska
• - Velika Britanija

Kulturne prireditve

• Dubrovniške letne igre [1]
• Filmski festival Libertas [2]
• Dubrovniški mednarodni filmski festival [3]
• Gledališče Marin Držić [4] Arhivirano 2017-01-24 na Wayback Machine.
• Dubrovniški sinfonični orkester [5]
• Karantena - festival modernih scenskih umetnosti
• Festival "Julian Rachlin in prijatelji" - festival komorne glasbe

Muzeji

• Dubrovniški muzej [6]

Viri

• Höfler, Janez; Voje, Ignacij; Puc, Matjaž (1991). Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 117308. ISBN 86-11-06445-3.
• Suad Ahmetović, 'Dubrovački kurioziteti'. Dubrovnik: lastna naklada (2010)

Glej tudi

• seznam naselij na Hrvaškem
• Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi

Zunanje povezave

• Old City of Dubrovnik - UNESCO World Heritage Centre (angleško)
• Mesto Dubrovnik (angleško)