Štrigova
Štrigova je naselje na Hrvaškem in središče istoimenske občine z okoli 2.500 prebivalci, ki je sestavni del Medžimurske županije.
Štrigova | |
|---|---|
_-_glavna_ulica.jpg) | |
  Štrigova Geografska lega na Hrvaškem | |
| 46°30′0.0″N 16°17′17.2″E / 46.500000°N 16.288111°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Medžimurska županija |
| Občina | Štrigova |
| Nadm. višina | 202 m |
| Prebivalstvo (2011[1]) | |
| • Skupno | 2,769 |
| Poštna številka | 40312 Štrigova |
| Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). | |
_-_sjeverozapad.jpg)
.jpg)
Zgodovina
urediNaselje Štrigova je skozi stoletja bilo del Medžimurja, od leta 1929 jugoslovanske Dravske banovine, oziroma do leta 1946 zgodovinske regije Štajerske. Tega leta je bila nekdanja Občina Štrigova razdeljena na dva dela, med LR Slovenijo in LR Hrvaško. Naselja Banfi, Grabrovnik, Jalšovec, Leskovec, Prekopa, Robadje, Stanetinec, Sveti Urban in Štrigova so postali del Hrvaške, naselja Gibina, Globoka, Kopriva, Razkrižje, Šafarsko, Šprinc in Veščica pa so prišla v Slovenijo.
Štrigova kot naslednica Stridona
urediŠtrigova je znana kot domnevna lokacija rimskega mesta Stridon, v katerem se je rodil cerkveni oče in učitelj sveti Hieronim. Tako imenovana »panonska domneva« ima med strokovnjaki malo zagovornikov. Prvi med zagovorniki so bili celjski grofje, ki so na svoje ozemlje poklicali redovnike pavlince. Ti so bili vneti zagovorniki Hieronimovega panonskega porekla, verjetno tudi zato, ker je sveti Hieronim prvi napisal življenjepis njihovega duhovnega očeta, svetega Pavla iz Teb. Cerkev sv. Hieronima in samostan je dal zgraditi Friderik II. Celjski leta 1448. Cerkev je leta 1738 močno prizadel potres, zato je pavlinec Josip Bedeković Komorski leta 1749 dal zgraditi novo. Bedeković je bil tudi sicer zagovornik štrigovskega Stridona in je leta 1757 izdal knjigo Rojstni kraj velikega cerkvenega učitelja svetega Hieronima (Natale solum magni ecclesiae doctoris sancti Hieronymi), v kateri razvija to tezo.[2]
Znamenitosti
urediV naselju se nahajata župnijska cerkev sv. Marije Magdalene ter podružnična cerkev sv. Hieronima.
Demografija
uredi| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 363 | 397 | 392 | 351 | 426 | 433 | 444 | 426 | 421 | 415 | 465 | 396 | 589 | 558 | 447 |
Regionalno in čezmejno sodelovanje
urediObčina Štrigova sodeluje v čezmejnem projektu Mura Drava, s katerim se medsebojno povezujejo nekatere občine v Sloveniji in na Hrvaškem. Projekt ima svoj spletni portal Mura Drava TV. [3]
Viri
uredi- ↑ »Popis stanovništva, kućanstava i stanova 2011« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. avgusta 2014. Pridobljeno 26. avgusta 2012.
- ↑ Rafko Valenčič, Sveti Hieronim – mož s Krasa, Družina, Ljubljana 2007, strani 74–75.
- ↑ »Mura Drava TV«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. januarja 2021. Pridobljeno 5. januarja 2021.
Glej tudi
urediZunanje povezave
uredi- Meja, kjer so se Slovenci morali s Hrvati vedno bosti za vsako ped zemlje pridobljeno 15. marca 2023
- Mejni spor z madežem poboja pridobljeno 15. marca 2023
- Zgodovinska fronta: Kočljivo vprašanje meje se vleče že skoraj sto let pridobljeno 15. marca 2023
- uradna stran turistične skupnosti Štrigova Arhivirano 2013-07-09 na Wayback Machine.
