Laporje, Slovenska Bistrica
Laporje je gručasta in hkrati razložena vas na prehodu iz Dravinjske v Ložniško dolino. Je osrednje naselje krajevne skupnosti, ki šteje 1.714 prebivalcev in obsega še naselja Dolgi Vrh, Drumlažno, Hošnica, Ješovec, Kočno ob Ložnici, Križni Vrh, Levič, Razgor pri Žabljeku, Vrhole pri Laporju, Zgornja Brežnica in Žabljek.
Laporje | |
|---|---|
 | |
  Laporje Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°20′49.89″N 15°35′34.24″E / 46.3471917°N 15.5928444°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Slovenska Bistrica |
| Površina | |
| • Skupno | 3,59 km2 |
| Nadm. višina | 269,2 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 443 |
| • Gostota | 120 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 2318 Laporje, Slovenska Bistrica |
| Zemljevidi | |
Etimologija imena
urediLaporje se v pisnih zgodovinskih virih prvič omenja leta 1251 kot Lapriach (kot Lapriak leta 1273 in kot Labriach leta 1480). Ime izhaja iz slovenske besede lapor in se nanaša na značilnosti glino, ki jo najdemo v kraju in bližnji okolici. Sedanje ime kraja je v edninski obliki in srednjega spola (tisto Laporje), njegova navidezna množinska oblika pa odseva uporabo množine v mestniku (lokativu), značilni za srednjeveške zapise. Originalno ime kraja verjetno izhaja iz množinskega poimenovanja *Lapor′ane, (dobesedno: 'ljudje, ki živijo na lapornati prsti'). [2]
Naravne in kulturne znamenitosti
urediOsnovna šola
urediSredi vasi stoji osnovna šola [1][mrtva povezava], ki nosi ime pedagoga Gustavu Šilihu in je bila zgrajena leta 1906, pouk v Laporju pa se je pričel že leta 1828. Ker stari prostori niso več zadostovali za pouk, so leta 2000 dogradili prizidek, ki omogoča kvalitetno delo otrokom v vrtcu, učencem in vsem zaposlenim. Je tudi središče kulturnega in športnega življenja.
Cerkev sv Filipa in Jakoba
uredi
Cerkev sv. Filipa in Jakoba je osrednji kulturni spomenik v kraju. Kot župnija se prvič omenja leta 1395. Danes je župnija del mariborske nadškofije.
Na južni strani cerkve je vzidan žrtvenik, posvečen rimskemu bogu Marsu. Bogata je notranja oprema cerkve. Glavni oltar je delo Jožefa Holzingerja, več kipov pa je delo Jožefa Strauba. Sedanjo cerkev iz leta 1374 so prezidali 1907.
Senegačnikova cimprača
urediOb cesti, ki vodi iz Laporja proti Poljčanam, stoji Senegačniko-va cimprača. Ohranila je značilno prvotno podobo, kjer so pod eno streho združeni bivalni in gospodarski prostori.
Kavklerjev klopotec
urediV Hošnici, v Kavklerjevem vinogradu, so domačini nekaj let zapored postavljali klopotec, ki je spadal med največje na Slovenskem.
Muzej starih šivilnih strojev
urediNa Križnem Vrhu 60 si lahko pri Babičevih ogledate zanimiv zasebni muzej starih šivalnih strojev. V zbirki jih je na ogled okrog osemdeset. nekateri izvirajo iz 19. stoletja.
Zanimivosti
urediNa področje krajevne skupnosti Laporje sega del mogočnega hrastovega - Dobovega gozda, ki je zavarovan kot poslednji ostanek hrastovih sestojev v vzhodni Sloveniji. Na desni strani ceste Slovenska Bistrica - Makole je območje, imenovano Gumle. Ime pove, da so tod gomile, ki verjetno izvirajo iz rimske dobe.
V Leviču 13 je že umrli slovenski gledališki režiser Branko Gombač uredil pravcati mali muzej gledališča. Domačija z zanimivo, lepo ohranjeno fasado, je bila zbirališče slovenjebistriških gledališčnikov - amaterjev.
V Vrholah - v Kavklerjevi zidanici - so v času Malih Borštnikovih srečanj uredili spominsko sobo, posvečeno Josipu Vidmarju, znanemu slovenskemu publicistu in pisatelju. Na tem območju urejajo tudi del Haloške vinsko - turistične ceste.
Organizacije, društva in družine
uredi- Prostovoljno gasilsko društvo Laporje [2] Arhivirano 2005-12-29 na Wayback Machine.
- Lovska družina Laporje
- Kultumo umetniško društvo Laporje
- Aktiv kmečkih žena
- KO Rdečega križa
- KO Zveze borcev
- Športna društva Laporje, Križni Vrh, Žabljek
- Šahovsko društvo Laporje
- Turistično društvo Laporje
Sklici in opombe
uredi- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ Snoj, Marko. 2009. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC, p. 226.
Viri
uredi- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.
Zunanje povezave
uredi- [3][mrtva povezava]
- [4]
- [5] Arhivirano 2008-05-02 na Wayback Machine.