Cavtat

naselje na Hrvaškem

Cavtat (iz latinskega imena za mesto - civitas; v antiki Epidaurum) je manjše mesto z okoli 2.000 prebivalci v južnem delu večjega Župskega zaliva, okoli 20 km južno od Dubrovnika, ki je upravno središče občine Konavle /Konavle in spada v Dubrovniško-neretvansko županijo na Hrvaškem. Cavtat leži ob manjšem zalivu Tiha na polotoku Rat.

Cavtat
Cavtat z razgledišča
Cavtat se nahaja v Hrvaška
Cavtat
Cavtat
Geografska lega na Hrvaškem
42°34′46″N 18°13′15″E / 42.57944°N 18.22083°E / 42.57944; 18.22083Koordinati: 42°34′46″N 18°13′15″E / 42.57944°N 18.22083°E / 42.57944; 18.22083
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaDubrovniško-neretvanska županija Dubrovniško-neretvanska županija
ObčinaKonavle
Nadm. višina
6 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno2.015
Poštna številka
20210 Cavtat
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Cavtat je za Dubrovnikom najpomembnejše turistično središče na skrajnem vzhodnem delu hrvaškega južnega Jadrana. Mestece je predvsem privlačno zaradi svojega zelo slikovitega položaja na polotoku z zalivčki na obeh straneh, z riviero, z lepimi plažami, bujnim sredozemskim rastlinstvom in prijetnim podnebjem.

Zgodovina uredi

Na mestu nekdanjega ilirskega naselja so grški pomorščaki najbrž v 4. pr. n. št. položili temelje mestu in mu dali ime Epidaurum, po slavnem peloponeškem soimenjaku. Rimljani so ga spremenili v važno pomorsko bazo. V 7.stol. so ga osvojili, oropali in požgali stari Slovani in Avari. Prebivalci so zbežali na bližnje otoke, pa tudi na otoček Lave na katerem bo kasneje nastal Dubrovnik. Cavtat je v posesti Dubrovnika do 1302 in ponovno od leta 1427 dalje.

Največje znamenitosti v Cavtatu so: frančiškanski samostan iz 15. stol. in samostanska cerkev iz 1483. Baročna župnjiska cerkev sv. Nikole iz 17. stol. V cerkvi so dragocene slike, med katerimi so tudi dela Vlaha Bukovca, renesančni Knežev dvor (1558) z muzejsko zbirko, arhivom, bogato knjižnico in lapidarijem. Nad mestom pa dominira mavzolej družine Račić, delo Ivana Meštrovića postavljen leta (1922).

V Cavtatu je tudi izpostava HAZU.

Rojeni v Cavtatu uredi

Demografija uredi

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
749 634 675 723 708 740 700 774 641 654 821 954 1585 1930 2015

Viri in opombe uredi

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi

cavtat.info