Cavtat
Cavtat (iz latinskega imena za mesto - civitas; v antiki Epidaurum) je manjše mesto z okoli 2.000 prebivalci v južnem delu večjega Župskega zaliva, okoli 20 km južno od Dubrovnika, ki je upravno središče občine Konavle /Konavle in spada v Dubrovniško-neretvansko županijo na Hrvaškem. Cavtat leži ob manjšem zalivu Tiha na polotoku Rat.
Cavtat | |
---|---|
Cavtat z razgledišča | |
42°34′46″N 18°13′15″E / 42.57944°N 18.22083°E | |
Država | ![]() |
Županija | ![]() |
Občina | Konavle |
Nadm. višina | 6 m |
Prebivalstvo (2001) | |
• Skupno | 2.015 |
Poštna številka | 20210 Cavtat |
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). |
Cavtat je za Dubrovnikom najpomembnejše turistično središče na skrajnem vzhodnem delu hrvaškega južnega Jadrana. Mestece je predvsem privlačno zaradi svojega zelo slikovitega položaja na polotoku z zalivčki na obeh straneh, z riviero, z lepimi plažami, bujnim sredozemskim rastlinstvom in prijetnim podnebjem.
Zgodovina
urediNa mestu nekdanjega ilirskega naselja so grški pomorščaki najbrž v 4. pr. n. št. položili temelje mestu in mu dali ime Epidaurum, po slavnem peloponeškem soimenjaku. Rimljani so ga spremenili v važno pomorsko bazo. V 7.stol. so ga osvojili, oropali in požgali stari Slovani in Avari. Prebivalci so zbežali na bližnje otoke, pa tudi na otoček Lave na katerem bo kasneje nastal Dubrovnik. Cavtat je v posesti Dubrovnika do 1302 in ponovno od leta 1427 dalje.
Največje znamenitosti v Cavtatu so: frančiškanski samostan iz 15. stol. in samostanska cerkev iz 1483. Baročna župnjiska cerkev sv. Nikole iz 17. stol. V cerkvi so dragocene slike, med katerimi so tudi dela Vlaha Bukovca, renesančni Knežev dvor (1558) z muzejsko zbirko, arhivom, bogato knjižnico in lapidarijem. Nad mestom pa dominira mavzolej družine Račić, delo Ivana Meštrovića postavljen leta (1922).
V Cavtatu je tudi izpostava HAZU.
Rojeni v Cavtatu
uredi- Baltazar Bogišić (1834 - 1908), pravnik, sociolog, akademik
- Vlaho Bukovac (1855 - 1922), slikar
- Frano Supilo (1870 - 1917), politik
Demografija
urediPregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
749 | 634 | 675 | 723 | 708 | 740 | 700 | 774 | 641 | 654 | 821 | 954 | 1585 | 1930 | 2015 |