Villard-de-Lans
Villard-de-Lans je zimsko-športno središče, naselje in občina v vzhodnem francoskem departmaju Isère regije Rona-Alpe. Leta 2009 je naselje imelo 4.031 prebivalcev.
Villard-de-Lans | |
---|---|
45°4′12″N 5°33′2″E / 45.07000°N 5.55056°EKoordinati: 45°4′12″N 5°33′2″E / 45.07000°N 5.55056°E | |
Država | Francija |
Regija | Auvergne-Rona-Alpe |
Departma | Isère |
Okrožje | Grenoble |
Kanton | Villard-de-Lans |
Interkomunaliteta | Skupnost občin massif du Vercors |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Chantal Carlioz |
Površina 1 | 67,20 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 4.322 |
• Gostota | 64 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 38548 /38250 |
Nadmorska višina | 720–2.286 m m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Geografija uredi
Kraj leži v pokrajini Daufineji znotraj naravnega regijskega parka Vercors ob reki Bourne, 35 km jugozahodno od Grenobla.
Uprava uredi
Villard-de-Lans je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Autrans, Corrençon-en-Vercors, Engins, Lans-en-Vercors, Méaudre in Saint-Nizier-du-Moucherotte z 11.329 prebivalci.
Kanton Villard-de-Lans je sestavni del okrožja Grenoble.
Zanimivosti uredi
- cerkev sv. Boneta,
- Marijina kapela, Valchevrière, edina prizanešena zgradba nekdanje vasi, sedeža francoskega upora med drugo svetovno vojno, pogorele po nemški ofenzivi julija 1944. Ruševine so bile po vojni odstranjene, na nnjenih tleh pa urejen spominski park,
- soteska reke Bourne.
Šport uredi
- Villard-de-Lans je v času Zimskih olimpijskih iger 1968 gostil tekmovanja v sankanju.
Pobratena mesta uredi
Zunanje povezave uredi
- Uradna stran (francosko)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.