Rona-Alpe

Rona-Alpe je bila do leta 2015[2] jugovzhodna francoska regija ob meji z Italijo in Švico, imenovana po reki Roni in Alpah. Njeno glavno mesto Lyon je za Parizom drugo največje metropolitansko območje v Franciji.

Rona-Alpe

Rhône-Alpes (francosko)
SNCF TGV Duplex Viaduc de Cize - Bolozon.jpg
Zastava Rona-Alpe
Zastava
Grb Rona-Alpe
Grb
Rhône-Alpes in France.svg
45°44′24.67″N 4°49′10.01″E / 45.7401861°N 4.8194472°E / 45.7401861; 4.8194472Koordinati: 45°44′24.67″N 4°49′10.01″E / 45.7401861°N 4.8194472°E / 45.7401861; 4.8194472
DržavaZastava Francije Francija
Ukinitev1. januar 2016
PrefekturaLyon
Departmaji
Površina
 • Skupno43.698 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2014)
 • Skupno5.645.407
 • Gostota130 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
ISO 3166 kodaFR-V
KDP (2014)[1]2. med francoskimi regijami
Skupaj€207 milijard
Na prebivalca€32.000
NUTS RegijaFR7
Spletna stranwww.rhonealpes.fr

GeografijaUredi

Regija se nahaja na jugovzhodu Francije. Na jugu meji na regiji Provanso-Alpe-Azurno obalo in Languedoc-Roussillon, na zahodu na Auvergne, na severu na Burgundijo in Franche-Comté, na vzhodu pa meji na švicarske kantone Ženevo, Vaud in Valais ter italijanski pokrajini Dolino Aoste in Piemont.

Vzhod regije pokrivajo Francoske Alpe, katerih najvišja gora Mont Blanc je hkrati tudi najvišja točka celotnih Alp. Osrednji del regije zajema dolino Rone in njenega pritoka Saone. V zahodnem delu regije prevladuje gorska veriga Centralnega masiva. Regija si skupaj s Švico deli Ženevsko jezero, v Visoki Savoji pa se nahaja tudi jezero Annecy. V departmaju Ardèche se nahaja najgloblja soteska v Evropi.

ZgodovinaUredi

V predrimskem obdobju so območje naseljevali Kelti. V rimskem času je bilo ozemlje priključeno novonastali rimski provinci Galiji Lugdunensis z glavnim mestom v Lyonu (latinsko Lugdunum).

V srednjem veku je regija z izjemo Savoje postala del merovinškega oz. karolinškega Burgundskega kraljestva preden je pristala pod Kapetingi.

Za časa verskih vojn je provinca Vivarais (Ardèche) postala močno oporišče protestantskih Hugenotov in kot taka bila tudi simbol upora proti francoski monarhiji. V začetku francoske revolucije so se postavili ob bok revolucionarjem, kasneje pa se zaradi radikalnih sprememb obrnili proti njim.

V tem času je bila s francosko revolucionarno vojsko zavzeta zgodovinska pokrajina Savoja, ki je bila pred tem dolgo časa samostojna grofija, nato pa skupaj s Piemontom del Sardinskega kraljestva, dokončno pa je pripadla Franciji 24. marca 1860 po plebiscitu.

SkliciUredi

  1. "Archived copy" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2016-02-29. Pridobljeno dne 2016-02-28. 
  2. La carte à 13 régions définitivement adoptée, Le Monde, 17 December 2014, accessed 2 January 2015