Ganges
Ganges, tudi Ganga (devanagari: गंगा) je čezmejna azijska reka, ki teče po severni Indiji in Bangladešu. Reka je med hindujci čaščena kot boginja. Pogosto jo imenujejo »sveta Ganga«.
| Ganges | |
|---|---|
 Ganges v Varanasiju | |
 Zemljevid porečij Gangesa (oranžno), Brahmaputre (vijolično) in Mehne (zeleno). | |
| Lokalno ime | Error {{native name}}: an IETF language tag as parameter {{{1}}} is required (help) |
| Lokacija | |
| Države | Indija, Bangladeš (kot Padma) |
| Mesta | Rišikeš, Haridvar, Farrukhabad, Kannauj, Bithoor, Kanpur, Jajmau, Prayagraj, Varanasi, Buxar, Patna, Bhagalpur, Farakka, Murshidabad, Plassey, Nabadwip, Kolkata, Rajshahi, Chandpur, Baranagar |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | Ledeniki Gangotri, Satopant in Katling ter vode z vrhov, kot so Nanda Devi, Trisul, Kedarnat, Nanda Kot in Kamet. |
| ⁃ lokacija | Utarakhand, Indija |
| ⁃ koordinati | 30°59′N 78°55′E / 30.983°N 78.917°E |
| ⁃ nadm. višina | 3.892 m |
| Izliv | |
⁃ lokacija | Bifurcation at Giria into the Padma and Hooghly rivers |
| Dolžina | 2525 km[1] |
| Površina porečja | 1.080.000 km2 |
| Pretok | |
| ⁃ lokacija | Jez Faraka[2] |
| ⁃ povprečje | 16.648 m3/s |
| ⁃ minimum | 2.000 m3/s |
| ⁃ maksimum | 70.000 m3/s |
| Pretok | |
| ⁃ lokacija | Bengalski zaliv[2] |
| ⁃ povprečje | 38.129 m3/s |
| Značilnosti porečja | |
| Pritoki | |
| ⁃ levi | Ramganga, Garra, Gomti, Gagara, Gandaki, Burhi Gandak Koši, Mahananda |
| ⁃ desni | Jamuna, Tamsa, Son, Punpun, Kiul, Karamnasa, Chandan |
Koordinati: 25°18′N 83°01′E / 25.30°N 83.01°E
.JPG)
.JPG)
Celotna reka je dolga približno 2525 km. Skupaj z reko Jamuna sestavlja obsežno rodovitno območje, ki je hkrati tudi eno najbolj naseljenih na svetu (vsak dvanajsti človek na Zemlji živi na tem področju, tj. 8,5 % svetovnega prebivalstva).
Hindujci verujejo, da kopanje v reki ob posebnih priložnostih povzroči odpustitev grehov in jim pripomore pri »odrešitvi«.
PotekUredi
Ganges in njeni pritoki odmakajo območje med glavno linijo himalajskih vrhov in severnimi obronki visokogorske pokrajine Deccan oziroma gorskima verigama Vindhya in Aravalli. V Gangesovi ravnici vse reke tečejo na jugovzhod in se zlivajo kot zmerno meandrirane, vrinjene v peščene sipine glavnega toka. Z vstopom Gangesa v delto se ta razveji v več krakov, ki tečejo južno do Bengalskega zaliva, medtem ko teče glavni tok reke Ganges, ki se od vstopa v Bangladešu imenuje Padma, v kombinaciji z veliko večjo reko Brahmaputra, tukaj imenovano Jamuna. Kombiniran tok je med najmogočnejšimi rekami v Aziji, kot Spodnja Meghna tudi teče v Bengalski zaliv.
Povirje in zgornji tok v HimalajiUredi
Še znotraj Himalaje se združita dve povirji, daljše Bhagirathi in večje Alaknanda, v Ganges. Ta estuarij pri Devprayagu v regiji Garhwal je najnižje od petih svetih ustij (Panch Prayag), kot romarskih krajev Alaknanda vzdolž reke. Izvir Bhagirathi, iz ledenika Gaumukh ("Kuhmaul") z romarsko vasico Gangotri, vsaj mitološko velja za dejanski vir Gangesa. Tam teče reka iz enega od največjih ledenikov v Himalaji, ledenika Gangotri. V romarsko in turistično mesto Rishikesh se Ganges spušča skozi kanjon. V zadnji ozki dolini reka seka vznožje Himalaje, predgorje Siwalik, preden doseže Gangesovo ravnico ob romarskem mestu Haridwar.
Gangesova ravnicaUredi
Ob vstopu v Gangesovo ravnico se odcepi desno od leta 1856, veliki Gangesov prekop, iz katerega se krmili več kot 6000 kilometrov dolg sistem namakalnih kanalov. Razširjen je predvsem v Doab, pokrajino dveh rek med jugozahodnim koncem Gangesa in njegovem pomembnem pritoku Jamuna, ki teče okoli 100 kilometrov na jugozahod vzporedno. Pomembno mesto v zgornjem Gangesu je industrijsko mesto Kanpur. Sotočje obeh rek je v Allahabadu, Triveni Sangam - "trojno ustje" imenovan (Sangama (sanskrt): "ustje") ima verski pomen, saj naj bi celo mitična reka Saraswati vodila iz podzemlja.
V nadaljnjem poteku Ganges prečka Varanasi, mesto z največjim verskim pomenom na Gangesu in Patna, največje mesto na bregovih reke. Obe mesti sta med najstarejšimi naselbinami v Indiji. Ganges prejme na tem delu več z vodo bogatih pritokov iz Himalaje.
Delta GangesaUredi
Delta Gangesa se začne z odcepom k Bhagirathi blizu meje z Bangladešem (ne smemo zamenjati z izvirom reke Ganges). To je najpomembnejši odtok Gangesa v regiji delte, ki se nadaljuje pod imenom Holghly in se končno izliva v Bengalski zalivu v Indijskem oceanu. Na njenem levem bregu leži Kolkata (prej Kalkuta). Od leta 1975 vodi do jezu Farakka povečan odsek reke Gangesa skozi kanal Bhagirathi, kar obremenjuje odnose med Indijo in Bangladešem. Jez Farakka je jez čez reko Ganges, ki se nahaja v indijski državi Zahodna Bengalija, približno 16,5 kilometrov od meje z Bangladešem v bližini kraja Chapai. Gradnja se je začela leta 1961 in zaključila v letu 1975. Delovati je začel 21. aprila 1975. Jez je približno 2240 metrov dolg. Pristopni kanal od jeza do reke Bhagirathi-Hooghly je približno 40 km dolg.
Na področju, kjer glavni tok Gangesa oziroma malo pod njim doseže državno mejo, se ta pridruži veliko večji Brahmaputri, ki se v lokalnem jeziku imenuje Jamuna.
Skupnemu povečanemu toku se kot Padma potem iz leve priključi Zgornja Meghna, preden ga doseže Spodnja Meghna v razvejanem izlivu v Bengalski zaliv. Delta Gangesa v strogem pomenu tega izliva, se razteza skoraj 300 kilometrov na zahod do izliva reke Hooghly, ki je bistven odtok vode iz Gangesa. S približno 56.700 kvadratnimi kilometri [3], je največji izliv na svetu. Vzdolž obale obstaja širok priobalni pas mangrov, imenovan Sundarbans. Veliko vode se pretaka predvsem z močnim gibanjem plimovanja. Močan pritisk prebivalstva ima za posledico (zunaj narodnega parka), da so se naselili tudi v amfibijsko pokrajino.
Rečni sistemUredi
Ime Ganges se nanaša v ožjem pomenu na glavnino velikega zbirnega območja mnogih voda v osrednjem delu severne indijske ravnice. Velja pa tudi za rečni sistem kot celoto, za katerega so značilne nenavadno velike in hitre spremembe vodotokov, kar pomeni, da v mnogih primerih zgodovinsko znana rečna imena ne ustrezajo več glavnim današnjim tokovom.
HidrografijaUredi
Hidrologija upošteva, da je Ganges največji pritok nekaterih glavnih dolvodnih rek pod imeni Brahmaputra, Jamuna, Padma in Spodnja Meghna. Ob izlivu vode reke Ganges (tu že kot Padma) je pretok okoli 12.000 m³ / s vode [4] in pred odtokom kanala Bhagirathi na jez Farakka približno 13.000 m³ / s .[5]. Pretok Brahmaputre (Jamuna) je približno 20.100 m³ / s [6]. Nadaljnji pretok nad Allahabadom, ni Ganges, ampak ustje pritoka Jamuna, hidrološko glavna veja sistema z več kot polovico povprečnega pretoka vode in je večji za približno 250 kilometrov v dolžino. Pretok Gangesa je 2634 m³ / s. Dodaten tok je potem Chambal, ki predstavlja dvakratnih pretoka vode na sotočju z Jamunom. Sedanji odlivi bi bili, brez ekstenzivnih izpeljav za namakanje, višji, a zaradi relativnih uteži različnih rek, z redkimi izjemami, ne nujno.
Mreža voda ima, glede na del pokrajine po kateri teče, različne značilnosti:
- v Gangesovi kotlini dominirajo približno vzporedni tokovi, ki tvorijo veliko naplavinsko pahljačo iz Himalaje.
- V Himalaji je drenažni sistemi drevesaste oblike in se pojavlja skozi dve značilni liniji koncentracij: glavni greben Himalaje predstavlja samo lokalno porečje; mnogi severnejši vodotoki se zbirajo v razmikih linije najvišjih vrhov, nato pa v nadaljevanju vzamejo prilive iz deževnih južnih pobočjih in se spet zberejo v predgorju Siwaliks, kjer se prebijejo v ravnico.
- Južno od Gangesove ravnice je mreža vodotokov manj gosta in pogosto prekinjena z linijo Dekkan platoja.
Nekateri podatkiUredi
Zaradi malo edinstvenega sistema v območju delte, se podatki o vodi razlikujejo glede na podatke o oskrbi z vodo, dolžini in prispevnem območju.
Značilne vrednosti vodostaja na postaji Farakka so bodisi sprejete, saj zagotavljajo izvzem zlorabe Bhagirathi kanala, kje je najvišja vrednost (glede na referenčno obdobje med 11.000 do 17.000 m³ / s) ali vrednost postaje na Hardinge mostu tik pred sotočjem glavnega toka Padma z Jamuno v Bangladešu (10.800 m³ / s do 15.000 m³ / s). Vendar pa odtok niha med sezonskimi skrajnostmi.
Podatek o dolžini se redko uporablja samo za odsek z imenom Ganges. Večinoma je vključen daljši glavni tok. Pod prvo delitev na območju delte, se podatki nanašajo bodisi na Ganges do sotočja z Jamunom (okoli 2420 km) ali pa se nanašajo na skupno dolžino do morja. Včasih pa se izmeri tudi vzdolž Bhagirathi / Holgly, še posebej, ker je to edini indijski del toka (cca 2620 km).
Za velikost porečja se običajno navaja podatek 935.000 km² (Farakka) ali 975.000 km² (do sotočja z Jamuno). Vključno z območjem delte Holgly znaša okoli 1.080.000 km².
PritokiUredi
Poleg najpomembnejšega pritoka Jamune so pritoki z vodo bogati na Gangesovi levi. Izvirajo predvsem v Himalaji in blažijo pomanjkanje kisika in koncentracije onesnaževalcev v glavnem potoku. Po drugi strani pa je na njihovih obalah največja nevarnost poplav v regiji Ganges.
| Ime | Pritok iz |
Odtok (MQ) [m³/s] |
Dolžina [km] |
Vodozbirno območje [km²] |
Višina pri izviru [m nmv] |
Višina ob izlivu [m nmv] |
Kraj pri izlivu |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izvirna reka[7] | |||||||
| Alaknanda | levo | 440 | 240 | 12587 | 4350 | 460 | Devprayag |
| Bhagirathi | desno | 260 | 254[8] | 7820 | 4120 | 460 | Devprayag |
| Pritok[9] | |||||||
| Ramganga | levo | 490 | 596 | 32493 | 3110 | 130 | Ibrahimpur |
| Jamuna | desno | 2940 | 1376 | 366223 | 6387 | 74 | Sahon |
| Ghaghara | levo | 2980 | 1080 | 127950 | 4800 | 48 | Chapra |
| Son | desno | 900 | 784 | 71259 | 600 | 46 | Dinapur |
| Gandak | levo | 1640 | 630 | 46300 | 7620 | 44 | Sonepur |
| Kosi | levo | 2160 | 835 | 95156 | 7000 | 34 | Kursela |
Naravna hidrografska mreža se je močno spremenila z gosto mrežo umetnih vodotokov. Ganges in Jamuna sta zato izgubili veliko svojega obsega z namakalnimi kanali; na primer, kanal Ganges 295 m³/s. in kanal Jamuna 218 m³/s.
HidrologijaUredi
Na režim pretoka Gangesa močno vplivajo sezone in vpliv padavin jugozahodnega monsuna. 84% od količine padavin pade od junija do septembra. Kljub zmanjšanemu vplivu ledeniške vode iz Himalaje, je na jezu Farakka povprečno razmerje med najnižjim mesečnim odtokom večinoma več kot 1: 21.
Srednje vrednosti mesečnega pretoka (v m³/s) za hidrološko postajo Farakka (višina: 19 m, povodje: 833,000 km², temelji na vrednostih med 1949 do 1973).[10]:
Nastanek Gangesovega bazenaUredi
V teku je še vedno trčenje indijske podceline z evrazijsko ploščo, pri čemer se indijska plošča podriva pod evrazijsko, kar povzroča oblikovanje obsežnega narivanja in gubanja v gorah Himalaje in nenehno polnjenje s sedimenti iz Himalaje. Rečni sistem Gangesa se je razvil v vzhodnem delu nižine.
V dolinah v povirju je prevladovala močna rečna erozija zaradi močnega dvigovanja Himalaje, zato so se ustvarile ozki doline z nestabilnimi pobočji, v nekaterih delih celo soteske. Zgornji izviri tokov tečejo v koritaste doline, ki so jih zapustili ledena doba|ledenodobni]] ledeniki. Po prehodu skozi zadnjo sotesko, skozi rob verige mladih sedimentnih kamnin, reka stalno spreminja trenutna korita in prenaša obsežne količine peska in gramoza s površin. V nadaljnjem poteku vedno bolj prevladujejo bolj drobnozrnate, kmetijsko bolj uporabne usedline. Na visokih, stabilnih sedimentnih nanosih so zrasla mesta. V ravninskem dnu nižin lahko pride tudi do pomembnih tektonskih premikov. Do konca 12. stoletja je bil Bhagirathi glavni krak Gangesa, a je tekel deloma drugače od današnjega. Potem je bila pomemben krak Padma; od 16. stoletja je bila približno enaka, od 18. stoletja je glavni tok. Ti premiki v smeri, kot tudi nekoliko kasneje selitev Brahmaputre na zahod, tako da je z današnjim Jamunom za Padmo, je mogoče pojasniti s tektonskim dviganjem v zahodnem delu delte Gangesa in stare Brahmaputre, zlasti po potresu leta 1782 in katastrofalnih poplavah leta 1787, ko reka Tistā (pritok Brahmaputre) preusmerila svojo pot stran od Gangesa in se na novo preusmerila v Jamun. [11] To so samo mlajše spremembe dela Gangesa, večji bo elektroenergetski sistem, prej neodvisne reke.
Rastlinstvo, živalstvo in ekologijaUredi
Človekov razvoj, predvsem kmetijstvo, je zamenjalo skoraj vso prvotno naravno vegetacijo Gangesovega bazena. Več kot 95% zgornjega dela nižine je razgrajeno ali pretvorjeno v kmetijske površine ali urbana območja. Samo en velik kos relativno neokrnjenega habitata ostaja, ki teče vzdolž himalajskega vznožja vključujejo Narodni park Rajaji, Narodni park Jim Corbett in Narodni park Dudhwa. [12] Še pred kratkim v 16. in 17. stoletju je zgornja planota gojila impresivne populacije divjih azijskih slonov (Elephas maximus), tigrov (Panthera tigris),indijskih nosorogov (Rhinoceros unicornis), jakov (Bos gaurus), močvirskih jelenov (Rucervus duvaucelii), usnatih medvedov (Melursus Ursinus) in indijskih levov. V 21. stoletju obstaja le nekaj velikih divjih živali, predvsem srnjad, merjasci, divja mačka in majhno število volkov, šakalov in lisic. Bengalski tigri, krokodili in močvirski jeleni živijo le na območju Sundarbans v delti Gangesa. Sundarbandsovo ekoregionalno sladkovodno močvirje pa je skoraj uničeno. [13] Ogroženi sesalci v zgornjem delu planote so tigri, sloni, usnati medved in štiriroge antilope (Tetracerus quadricornis).
Ribe živijo v vseh večjih rekah Gangesove ravnice in so pomemben vir hrane za mnoge ljudi. Na bengalskem področju so pogoste ribe iz družine Notopteridae, Pravi krapovci (Cyprinidae), hodeči som (Clarias batrachus), guramiji (Anabantidae) in mlečnica (Chanos Chanos). Kritično ogrožen je gangesov pes (Glyphis gangeticus), najden je tudi v rekah in drugih krajih indijske podceline. [14]
V porečju živijo mnoge vrste ptic, kot so myna (družina Sturnidae), papige, vrane, ujede, jerebice in kokoši. Race in sloke se selijo čez Himalajo v zimskem času, kjer jih pritegnejo v velikem številu močvirnata območja. Ni endemičnih ptic v zgornjem delu nižine. Velika indijska droplja (Ardeotis nigriceps) in manjši florican (Sypheotides indicus) veljajo za globalno ogrožene.
Naravna gozdna meja zgornje nižine je tako temeljito odpravljena, da je težko določiti naravno vrsto vegetacije. Obstaja nekaj majhnih zaplat gozda levo in kažejo, da je velik del zgornjih ravnic prekrival tropski vlažni listnat gozd s Shorea robusta kot najbolj razširjeno vrsto.
V reki Ganges živi močvirski krokodil (Crocodylus palustris) in gavial (Gavialis gangeticus). Najbolj slavna favna je sladkovodni delfin (Platanista gangetica gangetica) in je bil nedavno razglašen za indijsko nacionalno vodno žival. [15]
Podobna situacija je v spodnjem delu ravnice, ki vključuje spodnji tok Brahmaputre. Več je odprtih gozdov, kjer prevladujejo Bombax Ceiba v povezavi z Albizzia procera, Duabanga grandiflora in Sterculia vilosa. Obstaja zgodnje gozdne združbe Shorea robusta, ki bi sčasoma postale prevladujoče, če bi bil gozdu omogočen razvoj. V večini krajev gozdovi ne dosežejo pogojev razvoja zaradi človeških vplivov. Gozdovi v spodnjem delu ravnice so bili, kljub tisoče let poseljevanja, večinoma nespremenjen vse do začetka 20. stoletja. Danes je le okoli 3% ekoregiji še pod naravnim gozdom in samo en velik kos, južno od Varanasija, ostaja. Obstaja več kot štirideset zavarovanih območij, vendar je več kot polovica od teh manjša kot 100 kvadratnih kilometrov. Favna v spodnjem delu ravnice je podobna zgornjemu delu, z dodatkom številnih drugih vrst, kot so vidre (Lutrogale perspicillata) in velika indijska cibetka (Viverra zibetha).
Verski pomenUredi
Za večina indijskih religij je Ganga, kot Indijci rečejo Gangesu ali njegovi personifikaciji kot boginji, sveta. Kopanje v njej očisti grehov in obljublja odvezo. Mnogi hindujci želijo umreti čim bliže Gangesu - po možnosti v Varanasiju - saj vedo, da bodo njihov pepel stresli v reko.
Boginja Ganga stoji na svoji gori "makara", s kumbha, polnim loncem vode v roki, medtem ko spremljevalec drži senčnik nad njo. Terakota, Ahichatra, Uttar Pradesh, obdobje Gupta, 5. st., sedaj v National Museum, New Delhi
Boginja Ganga (desno) v pozi tribhanga s spremstvom. Pratihara, 10. st., sedaj v National Museum, New Delhi
Gospodarski pomenUredi
Gangesova ravnica z rodovitno zemljo, je ključnega pomena za kmetijsko gospodarstvo v Indiji in Bangladešu. Ganges in njegovi pritoki zagotavljajo trajni vir namakanja na velikem območju. Véliko poljščin, pridelanih na področju obsega riž, sladkorni trs, lečo, oljnice, krompir in pšenico. Ob bregovih reke, prisotnost močvirij in jezer, zagotavlja bogato rastišče za poljščine, kot so stročnice, čili, gorčico, sezam, sladkorni trs in jutovec ''Corchorus'' . Obstajajo tudi številne ribolovne možnosti v mnogih rekah, čeprav so zelo onesnažene. Tudi večja industrijska mesta kot sta Unnao in Kanpur, ki se nahajata na bregovih reke, in kjer prevladuje industrija strojenja, prispevajo k onesnaženju.
Ganges je delno plovna reka, vendar nima posebnega pomena v prometu. Največja mesta ob Gangesu so Kanpur, Varanasi, Patna, Kolkata in Khulna.
Velika mesta vzdolž reke Ganges izkoriščajo do 70 odstotkov reke za pitno vodo. Turizem je druga z reko povezana dejavnost. Tri sveta mesta v hinduizem - Haridwar, Prayag (Allahabad) in Varanasi - privabljajo na tisoče romarjev, da se v njegovih vodah okopajo, saj verjamejo, da sebe očistijo grehov in pomagajo doseči odrešenje. Brzice reke Ganges so prav tako priljubljene za rafting, privabljajo na stotine avanture željnih v poletnih mesecih. Več mest, kot so Kolkata in Patna, so razvili sprehajalne pešpoti ob bregovih reke, da bi pritegnili turiste. Za energetsko izkoriščanje vode so bili zgrajeni nekateri jezovi:
- jez Farakka je bil odprta 21. aprila 1975. Jez se nahaja na 42 km dolgem Hogly kanalu.
Pretok vode je že dolgo dolgotrajen vir spora z Bangladešem. Indo Bangladeška pogodba o vodah Gangesa je bila podpisana decembra 1996 in obravnava nekaj vprašanj o delitvi vode med Indijo in Bangladešem [16]
- Jez Tehri je bil zgrajen na reki Bhagirathi, pritoku reke Ganges. Nahaja se 1,5 km dolvodno pri Ganesh Prayag, kraju, kjer se Bhilangana izliva v Bhagirathi. Bhagirathi je ime Gangesa po Devprayagu. Gradnja jezu leži v potresnem območju in je sporana. [17] was controversial.[18]
- Pregrada Bansagar je bila zgrajena na reki Son, pritoku reke Ganges, tako za namakanje in hidroelektrarno. [19]
OnesnaženostUredi
Onesnaženje reke je ogromna: dnevno več kot 5,0 milijonov kubičnih metrov onesnažene vode, ki vsebuje toksine, steče v Ganges, samo v Kolkati 320 milijonov litrov v Hugli. Vsebnost E. coli je 2000-krat višja kot v Indiji, voda vsebuje visoke koncentracije cianida, arzena, svinca, cinka, kroma in živega srebra. Po vodi plavajo številna trupla.
Poleg tega le nekaj čistilnih naprav učinkovito deluje, tako da se tam spet meša prečiščena voda z zelo onesnaženo vodo. Leta 1985 je Indijska vlada začela izvajati akcijski načrt (akcijski načrt Ganga) [20], ki ima za cilj boj proti onesnaževanju. Kljub visokim investicijam, načrt velja v veliki meri za spodletel, ne nazadnje tudi zaradi nedelovanja naprav zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev.
Glej tudiUredi
SkliciUredi
- ↑ Jain, Agarwal & Singh 2007.
- ↑ 2,0 2,1 Kumar, Singh & Sharma 2005.
- ↑ Sharad K. Jain, Pushpendra K. Agarwal, Vijay P. Singh: Hydrology and water resources of India. New York 2007, S. 338.
- ↑ Die Daten in der Literatur streuen um diesen Wert zwischen 10.850 m³/s (Water Profile of Bangladesh, nach FAO-Daten) und 16.730 m³/s (Pranab Kumar Parua: The Ganga: water use in the Indian subcontinent ISBN 90-481-3102-2).
- ↑ Shaw Lacy: Modeling the Efficacy of the Ganga Action Plan’s Restoration of the Ganga River, India Arhivirano 2012-01-28 na Wayback Machine. (PDF; 5,5 MB) 2006, S. 53.
- ↑ Jun Jian, Peter J. Webster, Carlos D. Hoyos: Large-scale controls on Ganges and Brahmaputra river discharge on intraseasonal and seasonal time-scales. (PDF; 4,1 MB) Quarterly Journ. R. Meteorol. Soc. 135, S. 353–370, Atlanta 2009
- ↑ Singh, Hasnain: Major ion chemistry and weathering control in a high altitude basin: Alaknanda River, Garhwal Himalaya, India Arhivirano 2012-02-01 na Wayback Machine. (PDF; 1,3 MB), 1998; Arun Kumar: Assessment of Cumulative Impact of Hydropower Projects in Alaknanda and Bhagirathi Basins (PDF; 5,6 MB), Chapter 7 Hydrology 30. März 2011
- ↑ Ausgemessen in Luftbildmaterial von Google Earth über den längsten Fließweg mit Nebenfluss Dharani Gad. Länge ab Gaumukh: 240 km
- ↑ Sharad K. Jain, Pushpendra K. Agarwal, Vijay P. Singh: Hydrology and water resources of India. New York 2007
- ↑ Der Ganges bei Farakka
- ↑ V. N. Mikhailov, M. A. Dotsenko: Processes of Delta Formation in the Mouth Area of the Ganges and Brahmaputra Rivers (PDF; 444 kB)
- ↑ »Upper Gangetic Plains moist deciduous forests«. Terrestrial Ecoregions. World Wildlife Fund. Pridobljeno 6. maja 2011.
- ↑ »Sundarbans freshwater swamp forests«. Terrestrial Ecoregions. World Wildlife Fund. Pridobljeno 6. maja 2011.
- ↑ »Glyphis gangeticus, Ganges shark«. FishBase. Pridobljeno 7. maja 2011.
- ↑ »Ganges River Dolphin Declared India's National Aquatic Animal«. WildPolitics.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. septembra 2011. Pridobljeno 6. maja 2011.
- ↑ Stephen Brichieri-Colombi and Robert W. Bradnock (marec 2003). »Geopolitics, Water and Development in South Asia: Cooperative Development in the Ganges-Brahmaputra Delta«. The Geographical Journal. 169 (1): 43–64. doi:10.1111/1475-4959.t01-1-00002.
- ↑ James N. Brune (15. februar 1993). »The seismic hazard at Tehri dam«. Tectonophysics. 218 (1–3): 281–286. doi:10.1016/0040-1951(93)90274-N.
- ↑ Fred Pearce and Rob Butler (26. januar 1991). »The dam that should not be built«. NewScientist.
- ↑ »Bansagar Dam project« (PDF). Government of India Ministry of Water Sources. Pridobljeno 27. aprila 2011.
- ↑ Ganga Action Plan
LiteraturaUredi
- Ganges. In: Meyers Konversations-Lexikon. 4. Auflage. Band 6, Verlag des Bibliographischen Instituts, Leipzig/ Wien 1885–1892, S. 892.
- K. L. Rao: India’s Water Wealth. Orient Blackswan, 1979, ISBN 81-250-0704-0. (Ansichten)
- Vijay Singh: Die Göttin, die sich in einen Fluss verwandelt. Kaufmann-Klett, 1994.
Ilija Trojanow: An den inneren Ufern Indiens. Eine Reise entlang des Ganges. Hanser, 2003, ISBN 3-446-20229-3.
- Lena Zühlke: Verehrung und Verschmutzung des Ganges. Regiospectra Verlag, 2013, ISBN 978-3-940132-50-5.
Zunanje povezaveUredi
