Wikipedija

Ind

Ind, ki se imenuje tudi reka Sindhu (sindščina: سنڌو دريا), ali Abāsīn (paštunščina: اباسين) v Kiber Pakhtunkhwa, je ena izmed najdaljših rek v Aziji. Teče skozi Pakistan, indijsko zvezno državo Džamu in Kašmir in zahodni Tibet. Izvira na Tibetanski planoti v bližini jezera Mansarovar, teče skozi regijo Ladak in zvezni državi Džamu in Kašmir, proti Gilgit-Baltistanu in nato v južni smeri vzdolž celotne dolžine Pakistana, ko se izliva v Arabsko morje blizu pristaniškega mesta Karači v državi Sindh. Skupna dolžina reke je 3.180 km. Je najdaljša reka v Pakistanu.

Ind
Urdu:دريائے سِندھ (Darya-e Sindh)
pandžabščina:ਸਿੰਧ ਦਰਿਆ (Sindh Darya)
sindi:سنڌو درياءَ (Sindhu Darya)
paštunščinaاباسين (Abasin)
avestansko: Harauhuati
sanskrt:Sindhu/سندھو
Indus.A2002274.0610.1km.jpg
Satelitska slika porečja reke Ind v Pakistanu in Kitajski.
Indus river.svg
Karta porečja reke Ind
Lokacija
DržaveKitajska, Indija, Pakistan
PrivinceJammu in Kashmir, Punjab, Khyber Pakhtunkhwa, Sindh, Gilgit-Baltistan, Tibet
MestaLeh, Skardu, Dasu, Besham, Thakot, Swabi, Dera Ismail Khan, Sukkur, Hyderabad
Fizične lastnosti
IzvirSênggê Zangbo
 ⁃ lokacijaTibetanski plato
2. izvirGar Tsangpo
Sotočje izvirov 
 ⁃ lokacijaShiquanhe, Prefektura Ngari, Tibet in Indija
 ⁃ koordinati32°29′54″N 79°41′28″E / 32.49833°N 79.69111°E / 32.49833; 79.69111
 ⁃ nadm. višina4.255 m
IzlivArabsko morje (primarni), Rann of Kutch (sekundarni)
 ⁃ lokacija
delta reke Ind (primarni), Kori (sekundarni), Pakistan, Indija
 ⁃ koordinati
23°59′40″N 67°25′51″E / 23.99444°N 67.43083°E / 23.99444; 67.43083Koordinati: 23°59′40″N 67°25′51″E / 23.99444°N 67.43083°E / 23.99444; 67.43083
 ⁃ nadm. višina
0 m
Dolžina2880 km
Površina porečja1.165.000 km2
Pretok 
 ⁃ lokacijaArabsko morje
 ⁃ povprečje6.600 m3/s
 ⁃ minimum1.200 m3/s
 ⁃ maksimum58.000 m3/s
Značilnosti porečja
Pritoki 
 ⁃ leviZanskar, Suru, Soan, Jhelum, Chenab, Ravi, Beas, Sutlej, Panjnad, Ghaggar-Hakra, Luni
 ⁃ desniShyok, Hunza, Gilgit, Swat, Kunar, Kabul, Kurram, Gomal, Zhob
River Sindh.jpg

Reka ima skupno prispevno površino večjo 1.165.000 km². Ocenjen letni pretok znaša približno 207 km3, zaradi česar je enaindvajseta največja reki na svetu v smislu letnega pretoka. Zanskar je njen levi pritok v Ladaku. Na ravnicah je njen levi pritok Chenab ki ima sam štiri glavne pritoke in sicer Dželum, Ravi, Beas in Satledž. Indovi glavni desni pritoki so Šjok, Gilgit, Kabul, Gomal in Kurram. Začetek v gorski pomladi napajajo ledeniki in reke v Himalaji. Reka podpira ekosisteme zmernih gozdov, ravnic in sušne pokrajine.

Ind tvori delto v današnjem Pakistanu, omenjeno v vedah Rigveda kot Sapta Sindhu in iranskem Zend Avesta kot Hapta Hindu (oba izraza pomenita "sedem rek"). Reka je vir čudenja od antike, s kraljem Darejem perzijskim, ki je poslal svojega raziskovalca Skilaksa iz Kariande raziskat reko že 510 pred našim štetjem.

Etimologija in imeUredi

Beseda "Indus" je romanizirana oblika starogrške besede »Indos« (Ἰνδός), izposojena iz stare perzijske besede "Hinduš", ki je bila vzeta iz sanskrtske besede "Sindhu" (सिन्धु izgovarjaj [sɪndʱuː]). Beseda "Sindhu" ali "Sindh" je še vedno lokalna označba reke Ind. Prvotna sanskrtska beseda "Sindhu" je združitev dveh besed, "sim" (regija ali celota ali meja) in "dhu" (tresti in tresljaj) in pomeni "telo trese voda, reka, potok ali ocean".

Megasthenesova knjiga Indica je dobila ime po grškem imenu reke "Indos« (Ἰνδός) in opisuje oficirja Nearha sočasne zapise kako je Aleksander Veliki prečkal reko. Stari Grki so se sklicevali na Indijce (ljudje iz današnje Indije in Pakistana) kot " Indói " (Ἰνδοί), dobesedno pomeni "ljudje Inda«. Država Indija in pakistanska provinca Sindh dolgujeta svoji imeni reki.

Rigveda in IndUredi

Rigveda (starodavna indijska sveta zbirka hvalnic v vedskem sanskrtu, posvečenih bogovom (deve)) opisuje tudi številne mitološke reke, med njimi eno z imenom "Sindhu". Za Rigvedin "Sindhu" mislijo, da je današnja reka Ind in se v njenem besedilu ponovi 176 krat - 95-krat v množini, bolj pogosto se uporablja v generičnem smislu. V Rigvedi, predvsem v poznejših himnah, se pomen besede zoži in se nanaša na reko Ind, zlasti, ko je na seznamu rek, navedenih v slavospevu Nadistuti sukta. V Rigvedinih hvalnicah je uporabljen ženski spol vseh tam navedenih rek, "Sindhu" je edina reka zapisana v moškem spolu. Sindhu je videti kot močan bojevnik med drugimi rekami, ki so videti kot boginje in v primerjavi s kravami in kobilami dajejo mleko in maslo

Druga imenaUredi

V urdujščini, v uradnem jeziku Pakistana, je Ind znan kot درياۓ سندھ (Darya-e Sindh). V drugih jezikih v regiji, je reka znana kot सिन्धु नदी (Sindhu Nadī) v hindujščini, سنڌو (Sindhu) v sindščin, سندھ (Sindh) v shahmukhi abecedi, ਸਿੰਧ ਨਦੀ (Sindh Nadī) v gurmukhi abecedi, સિંધુ નદી (Sindhu) v gudžarati; اباسين (Abāsin, lit. "Oče rek") v paštunščini, رود سند (Nahar al-Sind) v arabščini, སེང་ གེ ་. ་ གཙང་ པོ (Sênggê Zangbo, lit. "Levja reka") v tibetanščini, 印度 (Yìndù) v kitajščini in Nilab v turščini.

OpisUredi

 
Osvajalec Babur prečka Ind.

Ind zagotavlja ključni vodni vir za pakistansko gospodarstvo - predvsem žitnico province Pandžab, ki predstavlja večino narodne kmetijske proizvodnje in Sindh. Beseda punjab pomeni "dežela petih rek" in pet rek so Jhelum, Chenab, Ravi, Beas in Sutlej, in vse se stekajo v Ind. Ind podpira tudi številno težko industrijo in v Pakistanu zagotavlja glavno oskrbo s pitno vodo.

Izvir Inda je v Tibetu; reka prične ob sotočju rek Sengge in Gar ter drenira gorovja Nganglong Kangri in Gangdise Shan (Gang Rinpoče, Kailaš). Ind nato teče severozahodno preko Ladaka in Baltistana v Gilgit, južno od območja Karakoruma. Reke Shyok, Shigar in Gilgit v glavno reko prinašajo ledeniške vode. Ta postopno zavijajo na jug, kjer prihajajo iz hribov med mestoma Pešavar in Ravalpindi. Ind teče skozi velikanski kanjon, 4.500-5.200 metrov globok, v bližini masiva Nanga Parbat. Teče hitro skozi regijo Hazara, kjer so ga zajezili z jezom Tarbela. Reka Kabul se izliva v Ind v bližini Attocka. Preostanek svoje poti do morja teče v ravninah Pandžaba in Sindha, kjer tok reke postane počasen in zelo spleten. Tu se Indu pridružita Panjnad na Mithankot. Za tem sotočjem reka se je reka včasih imenovala Satnad (sat = "sedem", nadī = "reka"), saj je do tu vanjo priteklo sedem velikih pritokov. Mimo Jamshoro se konča v veliki delti na vzhodu mesta Thatta.

Ind je ena od redkih rek na svetu ki pozna plimski val. Sistem Inds de v veliki meri napaja iz snega in ledenikov Himalaje, Karakoruma in Hindukuša, gorovij Tibeta, indijskih zveznih držav Džamu in Kašmir ter Himachal Pradesh in Gilgit-Baltistan v Pakistanu. Tok reke določajo tudi letni časi - ta je bistveno manjši v zimskem času, medtem ko so poplave pogoste v monsunskih mesecih od julija do septembra. Obstajajo tudi dokazi o enakomernem premikanju struge reke od pradavnine - ta se je premaknila proti zahodu v slana močvirja Rann v regiji Kutch in sosednje travnike Banni, po potresu leta 1816. [1][2]

Tradicionalni izvir reke se imenuje Senge Khabab ali "Levja usta", je trajen izvir nedaleč od svete gore Kailaš, označen z dolgo nizko vrsto tibetanskih stup. V bližini obstaja tudi več drugih pritokov, ki morda tvorijo daljše tokove kot Senge Khabab, vendar za razliko tega, so vsi odvisni od taljenja snega. Reka Zanskar, ki se izliva v Ind v Ladaku, ima večjo količino vode, kot sam Ind pred sotočjem. [3]

"To noč v šotoru [zraven Senge Khabab] prosim Sonmatering, kateri od Indovih pritokov, ki smo jih prečkali to jutro je najdaljši. Vsi od njih, pravi, se začnejo vsaj en dan hoje od tukaj. Bukhar se začne v bližini vasice Yagra. Izvir Lamolasay je na svetem kraju: tam je samostan Dorjungla, je zelo težka in dolga hoja, morda tri dni in obstaja veliko ostrih skal, vendar je njegova voda bistra in modra, zato je drugo ime pritoka Zom-chu, ki ga Karma Lama prevaja kot "modro vodo". Rakmajang izvira iz temnega jezera imenovanega Črno morje. Je eden od najdaljših pritokov in s tem kandidat za rečni tehnični izvir - je Kla-chu, reko smo prečkali včeraj preko mostu. Znan tudi kot Lungdep Chu, izliva se v Ind iz jugovzhoda in je oddaljen en dan hoje od Darchena. Toda Sonamtering vztraja, da je Dorjungla najdaljši od "treh vrst vode", ki tečejo v Seng Tsanplo ["Levjo reko" ali Ind]."

ZgodovinaUredi

 
Razširjenost in večja mesta Indske civilizacije v dolini Inda 3000 pr. n. št.

Na platoju Pothohar (Urdu: سطح مُرتفع پوٹھوہار‎; tudi Potohar ali Pothwar, znan tudi kot Panjistan) so blizu pakistanske prestolnice Islamabad odkrili paleolitska mesta s kulturo kamnitih orodij Soan (ca. 500.000 to 125.000 pred sedanjostjo). V antični Gandari (starodavno mesto v kraljestvu Pešavar), blizu Islamabada, je bil pri Mardan odkrit dokaz jamskih prebivalcev datiran pred 15.000 leti.

Pomembna mesta indske civilizacije, kot sta Harappa in Mohendžo-daro, segajo do okoli 3300 pred našim štetjem in predstavljajo nekaj največjih človeških naselitev antičnega sveta. Indska civilizacije je bila razširjena po vsem Pakistanu in severozahodni Indiji, z območji gorvodno iz vzhoda reke Jhelum do Roparja (v indijski drćžavi Pandžab) ob zgornjem toku reke Sutlej. Obalna naselja so bila razširjena od Sutkagan Dor v bližini pakistansko-iranske meje do Kutcha v današnjem Gujaratu v zahodni Indiji. Obstaja lokacija Indske civilizacije ob Amu-Darji pri Shortughai v severnem Afganistanu in Alamgirpur na reki Hindon, ki se nahaja le 28 km iz Delhija. Do danes je bilo ugotovljeno, več kot 1052 mest in naselij, predvsem v območju reke Ghaggar-Hakra in njenih pritokih. Med naselji so bila glavna urbana središča Harappa in Mohendžo-Daro, kot tudi Lothal, Dholavira, Ganeriwala in Rakhigarhi. Samo v letih 1990-96 je bilo v dolini Inda odkritih več kot 800 znanih območij ob Indu in njegovih pritokih. Reka Sutlej, zdaj pritok Inda, je v Harappanskem času tekla v reko Ghaggar-Hakra, v porečju, v katerem je bilo več Harappanskih naselij kot ob Indu.

Večina znanstvenikov verjame, da so naselbine Gandara grobne kulture zgodnjih Indo-Arijcev cvetele v Gandari od 1700 pred našim štetjem do 600 pred našim štetjem, ko sta bila že opuščena Mohendžo-Daro in Harappa.

Beseda "Indija" izhaja do reke Ind. V starih časih, se je "Indija" sprva nanašala na regijo takoj vzdolž vzhodnega brega Inda, a so 300 let pred našim štetjem, grški pisatelji, vključno Herodot in Megasthenes (grški etnograv - ca. 350 – 290 pr. n. št.) uporabljala izraz za celotno podcelino, ki sega veliko bolj proti vzhodu. [4][5]

Spodnji del porečja Inda tvori naravno mejo med iransko planoto in indijsko podcelino; ta regija obsega celotne ali dele pakistanskih provinc Baločistan, Khyber Pakhtunkhwa, Pandžab in Sindh in državi Afganistan in Indijo. Prečkale so jih vojske Aleksandra Velikega, vendar so po tem Makedonci zavzeli zahodni breg in ga povezali v Helenski imperij, nakar so se umaknili po južnem toku reke, kjer se je končala Aleksandrova azijska avantura. Ravnice Inda ravnice so kasneje obvladovali Perzijci in nato Kušanski imperij. Skozi več stoletij so muslimanske vojske Mohameda bin Qasima, Mahmuda Gaznija, Mohameda Ghorija, Timur Lenka in Baburja prečkal reko in napadale notranje regije Pandžaba in še dlje na jug in vzhod.

GeografijaUredi

 
Reka Ind v bližini Leha, Ladak, Indija

PritokiUredi

Astor, Balram, Beas, Chenab, Dras, Gar, Ghizar, Gilgit, Gomal, Hunza, Jhelum, Kabul, Kurram, Nagar, Panjnad, Ravi, Satluj, Shigar, Shyok, Soan, Tanubal, Zanskar.

GeologijaUredi

 
Reka Ind v bližini Leha, Indija, 2014
 
Sotočje Inda in reke Zanskar. Ind je na sliki spodaj, teče od leve na desno; Zanskar prinaša več vode.

Reka Ind hrani indsko podmorsko pahljačo, ki je drugo največje sedimentno telo na Zemlji, s približno 5 milijoni kubičnih kilometrov erozijskega materiala iz gora. Študije sedimenta v današnji reki kažejo, da so gore Karakoruma na severu Pakistana in Indije, najpomembnejši vir materiala, Himalaja zagotavlja naslednji največji prispevek, večinoma prek velikih rek v Pandžabu (Jhelum, Ravi, Chenab , Beas in Sutlej). Analiza usedlin iz Arabskega morja je pokazala, da je pred petimi milijoni let Ind ni bil povezan s temi rekami, ki tekle proti vzhodu v Ganges [6] V začetnem delu je pokazala, da sta pesek in mulj iz zahodnega Tibeta dosegla Arabsko morje pred 45 milijoni let, kar pomeni obstoj starodavnega Ind od takrat. [7] Delta tega proto-Inda je bila ugotovljena v Katawaz bazenu, na afganistansko-pakistanski meji.

Ogromne količine erozijskega materiala iz regije Nanga Parbat so v Indu naslednje preusmerjene skozi to območje, zanje mislijo, da so srednja in nižje kamninska skorja na površini. [8]

V novembru 2011 so satelitski posnetki pokazali, da je reka Ind ponovno vstopa v Indijo in hrani puščavi Veliki Rann in Mali Rann v Kutchu, največja slana puščava na svetu, sezonsko močvirje, in jezero v bližini Ahmedabada, znano kot Nal Sarovar.[9] Obilno deževje je zapustilo porečje skupaj z jezerom Manchar , jezerom Hemal in jezerom Kalri (vsa v današnjem Pakistanu) poplavljeno. Ta incident se je zgodil po dveh stoletjih, ko je reka Ind zelo preusmerila svoj tok proti zahodu po Rann od Kutch potresu leta 1819.

NaravaUredi

 
Footbridge on the Indus River in Pakistan
 
Fishermen on the Indus River, c. 1905

Poročila o dolini Inda iz časov zavojevanja Aleksandra Velikega kažejo v regiji zdravo gozdnatost, ki je sedaj že precej manjša. Mogulski cesar Babur piše v svojih spominih Baburnama, da je vzdolž njegovih bregov naletel na nosoroge. Obsežno krčenje gozdov in človeško vmešavanje v ekologijo hribovja Shivalik je povzročilo znatno poslabšanje vegetacije in rastnih pogojev. Regije doline Inda so sušne s slabo vegetacijo. Kmetijstvo je v veliki meri posledica namakalnih del. Ind in njegova prispevna območja imajo bogato biotsko raznovrstnost. [10]

SesalciUredi

Slepi indski delfin (Platanista indicus minor) je podvrsta delfinov, ki jih najdemo le v reki Ind. Včasih so bili tudi v pritokih. Po podatkih World Wildlife Fund je eden izmed najbolj ogroženih kitov z le okoli 1000 osebki, ki še obstajajo. [11]

RibeUredi

Ribe, vrste Tenualosa ilisha (vrsta postrvi) so poslastica za ljudi, ki živijo ob reki. Populacija rib v reki je zmerno visoka, Sukkur, Thatta in Kotri pa večji ribolovni centri - vsi v spodnjem toku Sindh seveda. Z zajezitvijo in namakanjem je postalo ribogojstvo pomembna gospodarska dejavnost. Velika delta, ki se nahaja jugovzhodno od Karačija, okoljevarstveniki priznavajo kot eno izmed najpomembnejših svetovnih ekoloških regij. Tu se reka spremeni v veliko močvirij, tokov in potokov in ti tečejo v morje zelo plitvi. Tukaj živijo v izobilju morske ribe in raki, na primer ploščič (družina Bramidae) in kozice.

GospodarstvoUredi

Ind je najpomembnejši vodni vir za ravnice Pandžaba in Sindha - tvori hrbtenico kmetijstva in proizvodnje hrane v Pakistanu. Reka je še posebej pomembna, saj je količina padavin v spodnjem delu doline Inda skromna. Namakalne kanale so najprej zgradila ljudstva Indske civilizacije, kasneje pa so jih nadgradili inženirji Kušanskega in Mogulskega imperija. Moderno namakanje je bilo uvedeno v času British East India Company leta 1850 - z izgradnjo sodobnih kanalov skupaj z obnovo starih kanalov. Britanci so nadzorovali gradnjo enega najbolj zapletenih namakalnih omrežij na svetu. Jez Guddu je 1.350 m dolg - namaka okrožja Sukkur, Jacobabad, Larkana in Kalat. Jez Sukkur služi več kot 20.000 km².

Leta 1960 je bila podpisana pogodba med Indijo Pakistanom, ki zagotavlja kontrolo voda in da bo Pakistan prejemal vode iz reke Ind in njenih dveh pritokov reke Jhelum in Chenab neodvisno o nadzoru zgornjega toka s strani Indije. [12] V "Projektu Inda Basin" je šlo predvsem za gradnjo dveh glavnih jezov, jez Mangla zgrajen na reki Jhelum in jez Tarbela zgrajen na reki Ind, skupaj s svojimi hčerinskimi jezovi. [13] Pakistan Water and Power Development Authority se je zavezal zgraditi Chashma-Jhelum povezovalni kanal - povezal vode Inda in reke Jhelum - razširiti oskrbo z vodo na območjih Bahawalpur in Multan. Pakistan je zgradil jez Tarbela v bližini Rawalpindija - 2.743 metrov dolg in 143 metrov visok, z 80-kilometer dolgim rezervoarjem. Jez Kotri v bližini Hyderabada je 915 metrov dolg in zagotavlja dodatno oskrbo za Karači. To podporo jezu Chashma blizu Dera Ismail Khan uporabljajo za namakanje in nadzor poplav. Jez Taunsa blizu Dera Ghazi Khan proizvede 100.000 kilovatov električne energije. Obsežno povezovanje pritokov z Indom je pomagalo pri širjenju vodnih virov v dolini Pešavarja, v Kiber Pakhtunkhwa. Obsežno namakanje in projekti jezov zagotavljajo osnovo za veliko proizvodnjo pakistanskih pridelkov, kot so bombaž, sladkorni trs in pšenica. Jezovi prav tako ustvarjajo elektriko za težko industrijo in urbana središča.

LjudjeUredi

 
Ind blizu Skarduja, Gilgit–Baltistan.

Prebivalci regij, skozi katere teče reka Ind in tvori velike naravne vrednote in vir za raznolike etnične pripadnosti, vere, nacionalnosti in jezikovna okolja. Ob severnem toku reke v zvezni državi Džamu in Kašmir v Indiji, živijo budisti Ladaka, tibetanskega porekla in Dardi indo-arijskega ali dardskega porekla, ki prakticirajo budizem in islam. Potem se reka spusti v Baltistan in v severnem Pakistanu prečka glavno mesto Baltov, Skardu. Na svoji poti reka od Dubair Bala odteka tudi skozi Dubair Bazar. Ljudje, ki živijo na tem območju, so predvsem Kohistani in govorijo kohistanski jezik. Glavna področja, skozi katera tukaj teče reka Ind so okrožja Kohistan so Dasu, Pattan in Dubair. Ko nadaljuje pot skozi Pakistan, reka Ind tvori značilno mejo narodnosti in kultur: ob zahodnem bregu so prebivalci v veliki meri Paštuni, Balohi in drugi, iranskega porekla. Vzhodni breg je večinoma poseljen z ljudmi indo-arijskega porekla, kot so vzhodni Pandžapci in Sindi. V severnem Pandžabu in Kiber Pakhtunkhwa, etnično Paštunska plemena živijo skupaj Dardi v hribih (Khowar, Kalash, Shina, itd), Burushos (v Hunza) in Pandžapci.

Seveda se Pandžapci, ki živijo ob reki Ind razlikujejo od ljudi iz Pandžaba in Pustooni. Ta razlika ne temelji le na jeziku (Saraiki narečje), ti ljudje imajo tudi drugačno genealogijo. So visoki in vitki in se izrazito razlikujejo od obeh Pushtoonov ali ljudi iz Pandžaba, ki so čvrsto grajeni. Ti ljudje živijo v Mianwali in Dera Ismail Khan, Dera Ghazi Khan, Rahim Yar Khan in Rajan Pur v Pandžabu. Provinco Sindh, ki je v zgornji tretjini reke Ind, naseljujejo Saraiki govoreči ljudi do Shikapurja. Preostali del rečne doline Inda naseljujejo Sindhi in Balohi, ki govorijo sindi jeziku. Na zahodnem bregu reke živijo Balohi in Paštuni iz Balohistana.

Sodobna vprašanjaUredi

 
Satelitska slika zgornje doline Inda, primerjava vodostaja 1. avgusta 2009 (zgoraj) in 31. julija 2010 (spodaj)

Ind je strateški ključni vir za pakistansko gospodarstvo in družbo. Po pakistanski in indijski razglasitvi neodvisnosti od Britanske Indije, znane tudi kot Indijski imperij, je uporaba vode Inda in njenih petih vzhodnih pritokov postala predmet velikega spora med Indijo in Pakistanom. Namakalni kanali za dolino Sutlej in Bari Doab so bili razdeljeni - s kanali, ki ležijo predvsem v Pakistanu in glavnimi jezovi v Indiji, s tem pa motnje oskrbe v nekaterih delih Pakistana. Zaskrbljenost zaradi indijske gradnje velikih jezov na različnih pandžabskih rekah, ki bi nelojalno nižali ponudbo vode, ki tečejo do Pakistana, kot tudi možnost, da bi Indija preusmerila reke v času vojne, je v Pakistanu povzročila politično osuplost. Pri diplomatskih pogovorih je posredovala Svetovna banka in Indija in Pakistan sta leta 1960 podpisala pogodbo o vodah Inda. Pogodba daje Indiji nadzor treh vzhodnih rek v Pandžabu (Sutlej, Beas in Ravi), medtem ko je Pakistan pridobil nadzor treh zahodnih rek (Jhelum, Chenab in Ind). Indija je ohranila pravico do uporabe zahodnih rek za ne-namakalne projekte. Obstajajo tudi pomisleki, da obsežno krčenje gozdov, industrijsko onesnaževanje in globalno segrevanje vplivajo na vegetacijo in živalstvo delte Inda, vplivajo pa tudi na kmetijsko proizvodnjo. Obstajajo pomisleki, da se reka Ind lahko premika na svoji poti proti zahodu - čeprav je napredovanje počasno. Ob številnih priložnostih, zaradi slabega vzdrževanja kanalov, sedimenti le-te zamašijo, kar prizadene kmetijsko proizvodnjo in rastlinstvo. Poleg tega ekstremna vročina povzroča večje izhlapevanje vod, zaradi česar se izloča sol, ki onesnažuje zemljišča in so zato neuporabna za gojenje.

V zadnjem času Indija gradi nove jezove na reki in Pakistan trdi, da to zmanjšuje pretok vode v Ind v skladu s pogodbo o vodah, ki tečejo v Pakistan, kar je povzročilo, da je Pakistan podal vprašanje na mednarodnem sodišču za arbitražo.

Učinki klimatskih sprememb na rekoUredi

Tibetanska planota vsebuje tretje največje zaloge ledu na svetu. Qin Dahe, nekdanji vodja Kitajske meteorološke uprave je dejal, da nedavno hitro taljenje ledu in višje temperature sicer kratkoročno ne bo dobro za kmetijstvo in turizem, vendar je izdal ostro opozorilo:

"Temperature rastejo štirikrat hitreje kot drugod na Kitajskem in tibetanski ledeniki se talijo hitreje, kot v katerem koli drugem delu sveta ... V kratkem času bo to povzročilo povečanje jezer, poplave in blatne tokove.. . Dolgoročno so ledeniki ključna rešilna vrv reke Ind. Ko bodo izginili, bodo zaloge vode v Pakistanu v nevarnosti." [14]

"Obstaja dovolj podatkov, da je mogoče reči, kaj se bo zgodilo z Indom," pravi David Grey, višji svetovalec Svetovne banke za vode v južni Aziji. "Vsi se zelo bojimo, da bi postali tokovi Ind nevarni, zaradi močnega taljenja ledenikov kot posledica podnebnih sprememb," in posledično zmanjšanje za morda kar 50 odstotkov. "Zdaj, kaj to pomeni za prebivalstvo, ki živi v sušnih območjih, če ne bi bilo reke, ne bi bilo življenja? Ne vem odgovora na to vprašanje," pravi. "Vsekakor pa moramo biti zelo zaskrbljeni." [15]

OnesnaženjeUredi

Z leti so tovarne na bregovih reke Ind povečale raven onesnaženja vode v reki in ozračje okoli nje. Visoke vrednosti onesnaženja v reki smrtno ogrožajo indskeha delfina. Environmental Protection Agency Sindh je odredil zaprtje tovarn onesnaževalk okoli reke na podlagi Zakona o varstvu okolja, Pakistana 1997. [16] Iztrebljenje indskega delfina je pripisati tudi ribičem, ki uporabljajo strup za ubijanje rib, kot način lova. [17][18] Kot rezultat, je vlada prepovedala ribolov od jezu Guddu do Sukkurja. [19]

Poplave 2010Uredi

 
Prizadeto območje 26. avgusta 2010

V juliju 2010, po izjemno hudem monsunskem deževju se je reka Ind dvignila, prestopila bregove in poplavljala. Dež je padal naslednja dva meseca in uničujoče vplival na velika območja Pakistana. V Sindhu je 8. avgusta Ind porušil bregove v bližini Sukkurja, potopil vasi Mor Khan Jatoi. V začetku avgusta so se najhujše poplave premaknile na jug vzdolž reke Ind iz prizadetih severnih regij v smeri zahodnega Pandžaba; vsaj 570.000 ha obdelovalnih zemljišč je bilo uničenih v južni provinci Sindh. Od septembra 2010 je več kot dva tisoč ljudi umrlo, več kot milijon domov je bilo uničenih. [20][21]

Poplave 2011Uredi

Podobne poplave kot leto prej, so prizadele Sindh, vzhodni Balohistan in južni Pandžab leta 2011. Poplave so povzročile precejšnjo škodo. Po ocenah je umrlo 434 civilistov, 5,3 milijone ljudi in 1.524.773 domov je bilo prizadetih. Škoda na kmetijskih površinah in prometni infrastrukturi je bila obsežna. Najmanj 690.000 ha njiv je bilo poplavljeno. Izjemno hudourniško monsunsko deževje je povzročilo hude poplave v 16 okrožjih Sindha. [22]

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. ↑ 70% of cattle-breeders desert Banni; by Narandas Thacker, TNN, 14 February 2002; The Times of India
  2. ↑ Lost and forgotten: grasslands and pastoralists of Gujarat; by Charul Bharwada and Vinay Mahajan; The forsaken drylands; a symposium on some of India's most invisible people; Seminar; New Delhi; 2006; NUMB 564, pages 35–39; ISSN 0037-1947, Listed at the British Library Online Arhivirano 2012-02-18 na Wayback Machine.
  3. ↑ Albinia (2008), p. 307.
  4. ↑ Henry Yule: India, Indies Arhivirano 2012-06-28 at Archive.is. In Hobson-Jobson: A glossary of colloquial Anglo-Indian words and phrases, and of kindred terms, etymological, historical, geographical and discursive. New ed. edited by William Crooke, B.A. London: J. Murray, 1903
  5. ↑ "Was the Ramayana actually set in and around today's Afghanistan?".
  6. ↑ Clift, Peter D.; Blusztajn, Jerzy (15 December 2005). "Reorganization of the western Himalayan river system after five million years ago". Nature. 438 (7070): 1001–1003. doi:10.1038/nature04379. PMID 16355221.
  7. ↑ Clift, Peter D.; Shimizu, N.; Layne, G.D.; Blusztajn, J.S.; Gaedicke, C.; Schlüter, H.-U.; Clark, M.K.; Amjad, S. (August 2001). "Development of the Indus Fan and its significance for the erosional history of the Western Himalaya and Karakoram". GSA Bulletin. 113 (8): 1039–1051. doi:10.1130/0016-7606(2001)113<1039:DOTIFA>2.0.CO;2.
  8. ↑ Zeitler, Peter K.; Koons, Peter O.; Bishop, Michael P.; Chamberlain, C. Page; Craw, David; Edwards, Michael A.; Hamidullah, Syed; Jam, Qasim M.; Kahn, M. Asif; Khattak, M. Umar Khan; Kidd, William S. F.; Mackie, Randall L.; Meltzer, Anne S.; Park, Stephen K.; Pecher, Arnaud; Poage, Michael A.; Sarker, Golam; Schneider, David A.; Seeber, Leonardo; Shroder, John F. (October 2001). "Crustal reworking at Nanga Parbat, Pakistan: Metamorphic consequences of thermal-mechanical coupling facilitated by erosion". Tectonics. 20 (5): 712–728. doi:10.1029/2000TC001243.
  9. ↑ "Indus re-enters India after two centuries, feeds Little Rann, Nal Sarovar". India Today. 7 November 2011. Pridobljeno 2011-11-07.
  10. ↑ "Indus River" (PDF). World' top 10 rivers at risk. WWF. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2012-10-04. Pridobljeno 11 July 2012.
  11. ↑ "WWF – Indus River Dolphin". Wwf.panda.org. Pridobljeno 2012-09-22.
  12. ↑ "Tarabela Dam". www.structurae.the cat in the hat. Pridobljeno 2007-07-09.
  13. ↑ "Indus Basin Project". Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 2007-07-09.
  14. ↑ "Global warming benefits to Tibet: Chinese official. Reported 18 August 2009". Google.com. 17 August 2009. Pridobljeno 2012-12-04.
  15. ↑ Pulitzercenter.org[mrtva povezava][mrtva povezava]
  16. ↑ "SEPA orders polluting factory to stop production". Dawn. 3 Dec 2008. Pridobljeno 28 June 2012.
  17. ↑ "Fishing poison killing Indus dolphins, PA told". Dawn. 2012-09-03. Pridobljeno 28 June 2012.[mrtva povezava]
  18. ↑ "'18 dolphins died from poisoning in Jan'". Dawn. 1 May 2012. Pridobljeno 28 June 2012.
  19. ↑ "Threat to dolphin: Govt bans fishing between Guddu and Sukkur". The Express Tribune. 9 Mar 2012. Pridobljeno 28 June 2012.
  20. ↑ "BBC News – Pakistan floods: World Bank to lend $900m for recovery". bbc.co.uk. 17 August 2010. Pridobljeno 2010-08-24.
  21. ↑ "BBC News – Millions of Pakistan children at risk of flood diseases". bbc.co.uk. 16 August 2010. Pridobljeno 2010-08-24.
  22. ↑ "Government of Pakistan Pakmet.com.pk Retrieved on 19 September 2011". Arhivirano iz prvotnega dne 2012-04-24. Pridobljeno 2015-09-01.{{cite web}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)

ReferenceUredi

  • Albinia, Alice. (2008) Empires of the Indus: The Story of a River. First American Edition (20101) W. W. Norton & Company, New York. ISBN 978-0-393-33860-7.
  •   Članek vključuje besedilo iz publikacije, ki je sedaj v javni lasti: Chisholm, Hugh, ur. (1911). "manjka ime članka". Encyclopædia Britannica (11 izd.). Cambridge University Press. {{cite encyclopedia}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |HIDE_PARAMETER15=, |HIDE_PARAMETER13=, |HIDE_PARAMETER14c=, |HIDE_PARAMETER14ab=, |HIDE_PARAMETER3=, |HIDE_PARAMETER1=, |HIDE_PARAMETER4=, |HIDE_PARAMETER2=, |HIDE_PARAMETER8=, |HIDE_PARAMETER14bb=, |HIDE_PARAMETER20=, |HIDE_PARAMETER5=, |separator=, |HIDE_PARAMETER14b=, |HIDE_PARAMETER14cb=, |HIDE_PARAMETER14a=, |HIDE_PARAMETER10=, |HIDE_PARAMETER9=, |HIDE_PARAMETER6=, |HIDE_PARAMETER7=, |HIDE_PARAMETER11=, and |HIDE_PARAMETER12= (pomoč)
  • World Atlas, Millennium Edition, pg 265
  • Jean Fairley, "The Lion River", Karachi, 1978

Zunanje povezaveUredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ind.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ind&oldid=5961051«