Jamuna je reka v Indiji, drugi največji pritok Gangesa in njegov najdaljši v Indiji. Izvira iz ledenika Jamunotri na jugozahodnem pobočju masiva Bandarpunč na nadmorski višini 3293 m v Mali Himalaji, nakar teče v dolžini 1376 km proti jugu in jugovzhodu do izliva v Ganges pri Alahabadu. Porečje obsega 366.223 km², kar predstavlja 40,2 % vsega porečja Gangesa.

Jamuna
svetišče Višram Gat na Jamuni pri kraju Matura (Utar Pradeš)
Zemljevid porečja
Lokacija
DržavaIndija
Zvezna državaUtarakand, Himačal Pradeš, Utar Pradeš, Harjana, Delhi
Fizične lastnosti
IzvirJamunotri
 ⁃ lokacijaBandarpunč, Utarakand, Indija
 ⁃ koordinati31°01′0.12″N 78°27′0″E / 31.0167000°N 78.45000°E / 31.0167000; 78.45000
 ⁃ nadm. višina3293 m
IzlivGanges
 ⁃ lokacija
Triveni Sangam, Alahabad, Indija
 ⁃ koordinati
25°25′11.44″N 81°53′5.80″E / 25.4198444°N 81.8849444°E / 25.4198444; 81.8849444
 ⁃ nadm. višina
74 m
Dolžina1376 km
Površina porečja366.223 km²
Pretok 
 ⁃ lokacijaAlahabad[1]
 ⁃ povprečje2950 m³/s
Značilnosti porečja
Pritoki 
 ⁃ leviHindon, Hanuman Ganga, Sasur Kaderi
 ⁃ desniTons, Giri, Baghain, Čambal, Betva, Sind, Ken

V svojem toku prečka več indijskih zveznih držav in ozemelj: izvir je v Utarakandu, nakar od sotočja z reko Tons tvori mejo med Utarakandom in Himačal Pradešem, nato pa med Harjano in Utar Pradešem. Na koncu zgornjega toka prečka Ozemlje državnega glavnega mesta Delhi. Od tam teče spet po meji med Utarakandom in Utar Pradešem, po približno 100 km pa znotraj Utar Pradeša mimo mesta Agra do sotočja z največjim pritokom, Čambalom. Skupna reka nato pod imenom Jamuna nadaljuje tok proti jugovzhodu do izliva v Ganges. Na poti preko indo-gangeškega nižavja tvori izjemno rodovitno aluvialno regijo Doab med Jamuno in Gangesom.[2][3]

Od Jamune je odvisnih skoraj 57 milijonov ljudi, predstavlja denimo skoraj tri četrtine zaloge vode za Delhi. Njen letni tok znaša 97 milijard kubičnih metrov vode, od tega ljudje porabijo štiri milijarde (skoraj vse za namakanje).[2][3] Podobno kot Ganges je predmet čaščenja v Hinduizmu, kot boginja Jamuna. Po hindujskem izročilu je hči boga sonca Surje in sestra boga smrti Jame, imenujejo jo tudi Jami. Legenda pravi, da kopanje v njeni sveti vodi odreši človeka trpljenja smrti.[2][3] Sotočje (Triveni Sangam) z Gangesom je kraj pomembnega hindujskega festivala Kumb Mela, ki se odvija vsakih 12 let.[4]

V zgornjem toku, približno 375 km dolžine, je kakovost vode razmeroma dobra, v Delhiju pa se vanjo izlivajo številni manjši, a močno onesnaženi pritoki, ter nekaj neposrednih iztokov iz kanalizacije, zato je Jamuna vse od tam do sotočja s Čambalom izjemno onesnažena; odsek med jezovoma Vazirabad in Okla v Delhiju je dolg 22 km, manj kot 2 % dolžine reke, a prispeva skoraj 80 % onesnaženosti.[5]

Sklici

uredi
  1. Jain, Sharad K.; Agarwal, Pushpendra K.; Singh, Vijay P. (2007). Hydrology and water resources of India. Springer. str. 341. Bibcode:2007hwri.book.....J. ISBN 978-1-4020-5179-1. Pridobljeno 26. aprila 2011.
  2. 2,0 2,1 2,2 Jain, Sharad K.; Pushpendra K. Agarwal; Vijay P. Singh (2007). Hydrology and water resources of India—Volume 57 of Water science and technology library. Springer. str. 344–354. ISBN 978-1-4020-5179-1.
  3. 3,0 3,1 3,2 Hoiberg, Dale (2000). Students' Britannica India, Volumes 1-5. Popular Prakashan. str. 290–291. ISBN 0-85229-760-2.
  4. Maclean, Kama (2003). »Making the Colonial State Work for You: The Modern Beginnings of the Ancient Kumbh Mela in Allahabad«. The Journal of Asian Studies. 62 (3): 873–905. doi:10.2307/3591863. JSTOR 3591863. S2CID 162404242.
  5. »Yamuna not fit for bathing, says govt report«. The New Indian Express (v angleščini). 27. julij 2021. Pridobljeno 27. julija 2021.

Zunanje povezave

uredi
  •   Predstavnosti o temi Jamuna v Wikimedijini zbirki