Bretonščina (Brezhoneg) spada skupaj s kornijščino, kumbrijščino in valižanščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov. Ima okoli 500 tisoč govorcev po svetu, od katerih jih večina živi v Bretaniji (Breizh) in od katerih je približno 200 tisoč aktivnih govorcev. UNESCO uvršča bretonščino med resno ogrožene jezike.

Bretonščina
Brezhoneg
Izgovarjavabʀe.ˈzõː.nɛk
Materni jezikFrancija
PodročjeBretanija
Št. maternih
govorcev
206.000 (2007)[1]
Pisavalatinica
Jezikovne oznake
ISO 639-1br
ISO 639-2bre
ISO 639-3Različno:
bre – moderna bretonščina
xbm – srednja bretonščina
obt – stara bretonščina
Seznam Linguist
xbm srednja bretonščina
 obt stara bretonščina
Glottologbret1244
ELPBreton
Linguasphere50-ABB-b (variacije: 50-ABB-ba do -be)
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.
Britska jezikovna skupnost v 6. stoletju.

Med letom 1880 in sredino 20. stoletja je bila bretonščina v šolah ukinjena in otroci so bili kaznovani, če so jo govorili. To se je spremenilo leta 1951 z razglasitvijo Deixonnskega zakona, ki je dovoljeval, da se bretonski jezik in kultura poučujeta. Od takrat se je veliko šol odločilo za poučevanje v bretonščini ali pa za dvojezično bretonsko-francosko izobraževanje.

Bretonščino prvikrat zasledimo leta 790 v rokopisu, imenovanem Le manuscrit de Leyde. Leta 1464 je napisan Catholicon, bretonsko-francosko-latinski slovar, ki je prvi slovar bretonskega in pa tudi francoskega jezika. Bretonska književnost je doživela svoj razcvet v 19. stoletju in je tudi danes na visoki ravni.

Večino časa je obstajalo več različic zapisovanja bretonščine. Leta 1908 so poenotili zapis treh bretonskih narečij, Kerneveg, Leoneg in Tregerieg. Četrto narečje, Gwenedeg, ni bilo vključeno v to reformo, vendar so ga poenotili z ostalim jezikom v reformi leta 1941. Obstaja več nekajurnih radijskih programov v bretonščini ter enourna tedenska teleizijska oddaja. V bretonščini izhaja tudi nekaj časopisov in revij.

Primer dvojezične table: Vannes-Gwened.

Lastnosti jezika

uredi

Abeceda

uredi
Bretonska črka Ime
Velika črka Mala črka  
A a a
B b be
Ch ch che
C’h c’h c’he
D d de
E e e
F f ef
G g ge
H h ach
I i i
J j ji
K k ka
L l el
M m em
N n en
O o o
P p pe
R r er
S s es
T t te
U u u
V v ve
W w daou-ve
Y y ye
Z z zed

Izgovorjava

uredi
Bretonski samoglasnik Izgovorjava
a [ʌ], [a]
ae [e]
ao [ɒ]
e [ɛ]
ê [e]
eo [e]
eu [œ], [ø]
i [ɪ], [i]
o [ɒ], [o]
ou [ʊ], [u]
[ʊ], [u]
o [ʊ], [u]
u [ʏ], [y]
nosni [ɒ]
nosni [e]
euñ nosni [ʏ]
nosni [ɛ]
nosni [ɔ]
nosni [œ]
Bretonski soglasnik Izgovorjava
b [b]
ch [ʃ]
c’h [x]
d [d]
f [f]
g [g]
gn [ɲ]
h [h]
j [ʒ]
k [k]
l [l]
[ʎ]
m [m]
n [n]
p [p]
r [r]
s [s]
t [t]
v [v], [ɒ], [f]
w [w]
y [j]
z [z]
zh [z]

Opombe:

  • Kjer sta navedeni dve izgovorjavi samoglasnika, velja prva za izgovor v nenaglašenih zlogih, druga pa za izgovor v naglašenih zlogih.
  • Naglas je navadno na predzadnjem zlogu.
  • črka V se navadno izgovarja kot [v], za samoglasniki (npr. O) kot [ɒ], na koncu glagolskega korena kot [f], za Ñ pa se črke ne izgovarja.
  • Črka I se pred samoglasnikom izgovarja [j].

Vzglasne premene

uredi

Vzglasna premena pomeni, da se prva črka besede, če je soglasnik, v določenih okoliščinah spremeni. Če je prva črka besede samoglasnik, vzglasna premena ne nastopa.

V bretonščini poznamo štiri vrste vzglasnih premen; mehko, priporniško, trdo in mešano. Kjer je polje v tabeli prazno, premena ne nastopa.

Osnovna oblika Mehka oblika Priporniška oblika Trda oblika Mešana oblika
p [p] b [b] f [f]
t [t] d [d] z [z]
k [k] g [g] c’h [x]
b [b] v [v] p [p] v [v]
d [d] z [z] t [t] t [t]
g [g] c’h [x] k [k] c’h [x]
gw [gw] w [w] kw [kw] w [w]
m [m] v [v] v [v]

Sklici

uredi
  1. Fañch Broudic, 2009. Parler breton au XXIe siècle – Le nouveau sondage de TMO-Régions. (including data from 2007: 172,000 speakers in Lower Brittany; slightly under 200,000 in whole Brittany; 206,000 including students in bilingual education)

Zunanje povezave (v angleščini)

uredi