Francoščina

romanski jezik
(Preusmerjeno s strani Francosko)

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Francoščina
français
Izgovarjava[fʁɑ̃sɛ]
Materni jezik(glej spodaj)
Št. maternih
govorcev
75 milijonov (2007)[1]
220 [2] do 300 milijonov[mrtva povezava][3] skupaj govorccev prvega in drugega jezika.
Zgodnejše oblike
Pisavalatinica (francoska abeceda)
francoska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik

Administrativni/kulturni


Številne mednarodne organizacije
RegulatorFrancoska akademija (French Academy)
Jezikovne oznake
ISO 639-1fr
ISO 639-2fre (B)
fra (T)
ISO 639-3fra
Glottologstan1290
Linguasphere51-AAA-i
{{{mapalt}}}
  Regije kjer je francoščina glavni jezik
  Regije kjer je uradni jezik
  Regije kjer je drugi jezik
  Regije kjer je manjšinski jezik
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Je eden najpomembnejših romanskih jezikov, ki je bil od poznega srednjega veka do 19. stoletja poglavitni evropski sporazumevalni jezik, oziroma lingua franca. Z okoli 77 milijoni maternih govorcev (frankofonov) je na 11. mestu na svetu, 128 milijonov ljudi pa jo je leta 1999 govorilo kot drugi jezik. Je uradni jezik v 29 državah na petih kontinentih ter uradni in administrativni jezik v številnih skupnostih in organizacijah, kot so Evropska unija, Mednarodni olimpijski komite, Združeni narodi in Svetovna poštna zveza. V Franciji so zaradi ogroženosti s strani angleščine nedavno uvedli zakon, po katerem so francoske radijske postaje obvezane predvajati najmanj 40 odstotkov pesmi v francoščini.

Naglaševanje uredi

V francoščini je naglas na zadnjem zlogu ritmične enote, ki jo po navadi sestavlja več povezanih besed in obsega od 1 do 8 zlogov. Če je naglasna enota sestavljena iz ene same besede, je naglašen zadnji zlog besede, sicer pa zadnji zlog zadnje besede.

Poleg naglasa imamo v francoščini še poudarek, ki je značilen za čustveno obarvane besede. Pri tem poudarimo prvi zlog besede.

Abeceda uredi

Francoska abeceda je sestavljeni iz 26 črk.

Črka Izgovorjava
A /a/
B /be/
C /se/
D /de/
E /ә/
F /ԑf/
G /ᴣe/
H /aʃ/
I /i/
J /ᴣi/
K /ka/
L /ԑl/
M /ԑm/
N /ԑn/
O /o/
P /pe/
Q /ky/
R /ԑr/
S /ԑs/
T /te/
U /y/
V /ve/
W /dublәve/
X /iks/
Y /igRԑk/
Z /zed/

Določni člen uredi

moški spol (ednina) ženski spol (ednina) moški spol (množina) ženski spol (množina)
pred besedami, ki se začenjajo
s soglasnikom ali aspiriranim h
le la les les
pred besedami, ki se začenjajo
s samoglasnikom ali nemim h
l' l' les les

Primeri:

Nedoločni člen uredi

moški spol (ednina) ženski spol (ednina) moški spol (množina) ženski spol (množina)
un une des des

Primeri:

Osebni zaimki uredi

Osebe Osebek prevod
1.edn. je jaz
2.edn. tu ti
3.edn. il on
3.edn elle ona
1.mn. nous mi, me
2.mn. vous vi, ve
3.mn. ils oni
3.mn. elles one

Glagolski časi uredi

Glagoli uredi

Francoske glagole delimo na tri skupine:
1. Skupina:

Prva skupina obsega veliko večino francoskih glagolov. Glagoli prve skupine se končujejo na -er.

2. Skupina:

Druga skupina vsebuje glagole, ki se končujejo na -ir in obsega nekaj sto glagolov.

3. Skupina:

V tretji skupini so vsi ostali glagoli in jih imenujemo nepravilni. V nedoločniku se glagoli te skupine končujejo na -ir, -re ali -oir.

Le présent - sedanjik uredi

  • Glagoli prve skupine tvorijo sedanjik tako, da glagolskemu korenu dodamo obrazila: -e, -es, -e, -ons, -ez, -ent.

Primer:
PARLER - govoriti

Je parle
Tu parles
Il parle
Nous parlons
Vous parlez
Ils parlent
  • Glagoli druge skupine tvorijo sedanjik tako, da glagolskemu korenu dodamo obrazila: -is, -is, -it, -ons, -ez, -ent.

Primer:
FINIR - končati

Je finis
Tu finis
Il finit
Nous finissons
Vous finissez
Ils finissent
  • Glagoli tretje skupine imajo obrazila lahko različna:
1.os.ed. -s, -x, ali -e
2.os.ed. -s, -x, ali -es
3.os.ed. -t, -d, -c ali -e
1.os.mn. -ons
2.os.mn. -ez, (-tes)
3.os.mn. -ent, (-ont)

L'imparfait uredi

Tvorimo ga tako, da osnovi 1.osebe množine sedanjika dodamo obrazila: -ais, -ais, -ait, -ions, -iez, -aient.
Primer:
CHANTER - peti
nous chant-ons:

je chantais
tu chantais
il chantait
nous chantions
vous chantiez
ils chantaient

Le passé simple uredi

Tvorimo ga tako, da korenu glagola dodamo obrazila:

  • -ai, -as, -a, -âmes, -âtes, -èrent glagolom prve skupine,
  • -is, -is, -it, -îmes, -îtes, -irent glagolom druge skupine,
  • -is, -is, -it, -îmes, -îtes, -irent oziroma -us, -us, -ut, -ûmes, -ûtes, -urent glagolom tretje skupine.

Le passé composé uredi

Tvorimo ga s sedanjikom pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).
Primera:

  • Chanter (peti) - j'ai chanté
  • Partir (oditi) - je suis parti

Le plus-que-parfait uredi

Tvorimo ga z imparfait pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).

  • Chanter (peti) - j'avais chanté
  • Partir (oditi) - j'étais parti

Le passé anterieur uredi

Tvorimo ga s passé simple pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).

  • Chanter (peti) - j'eus chanté
  • Partir (oditi) - je fus parti

Le futur simple uredi

  • Z glogaoli prve skupine ga tvorimo tako, da prvi osebi ednine sedanjika dodamo obrazila -rai, ras, -ra, -rons, -rez, -ront.
  • Z glagoli druge skupine ga tvorimo tako, da nedoločniku dodamo obrazila -ai, -as, -a, -ons, -ez, -ont.
  • Pri glagolih tretje skupine, ki se v nedoločniku končajo na -ir ali -re, ga tvorimo tako kot pri glagolih druge skupine, le da -e pred obrazili odpade. Pri glagolih, ki se v nedoločniku končajo na -oir, pa dodamo obrazila -rai, -ras, -ra, -rons, -rez, -ront različnim osnovam.

Le futur proche uredi

Tvorimo ga s sedanjikom polpomožnika aller in nedoločnikom:
Primer:
DIRE - reči

je vais dire
tu vas dire
il va dire
nous allons dire
vous allez dire
ils vont dire

Le futur antérieur uredi

Tvorimo ga s futur simple pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).

  • Chanter (peti) - j'aurai chanté
  • Partir (oditi) - je serai parti

Le conditionnel présent uredi

Tako kot futur simple vedno vsebuje soglasnik -r. Tvorimo ga tako kot futur simple, vendar z naslednjimi obrazili: -rais, -rais, -rait, -rions, -riez, -raient.

Le conditionnel passé uredi

Tvorimo ga z conditionnel présent pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).

  • Chanter (peti) - j'aurais chanté
  • Partir (oditi) - je serais parti

Besede uredi

Uporabne besede uredi

  • Bonjour: Dober dan
  • Salut!: Živijo
  • Comment tu t'appelles?: Kako ti je ime?
  • Vous êtes monsieur/madame Dulac?: Ste vi gospod/gospa Dulac?
  • Je ne parle pas bien le français : Jaz ne govorim dobro francosko.
  • Je suis slovène/anglais/écossais/finlandais: Jaz sem slovenec/anglež/škot/finec
  • Bon appétit!: Dober tek
  • Merci: Hvala
  • Au revoir! : Nasvidenje
  • S'il vous/te plaît: Prosim
  • Excusez-moi/Excuse-moi: Oprostite/Oprosti
  • Bonne nuit : Lahko noĉ
  • Bonne soirée:Dober večer
  • Rouge/bleu/bleu ciel/vert/blanc/orange/violet/marron/jaune/noir: Rdeča/modra/svetlomodra/zelena/bela/oranžna/vijolična/rjava/rumena/črna

Deli telesa uredi

Glava uredi

  • Glava - la tête
  • Lasje - les cheveux
  • Obraz - le visage
  • Oko - l'oeil
  • Oči - les yeux
  • Nos - le nez
  • Lice - la joue
  • Usta - la bouche
  • Zob - la dent
  • Uho - l'oreille
  • Vrat - le cou

Telo in okončine uredi

  • Trebuh - la ventre
  • Rama - l'épaule
  • Roka - le bras
  • Komolec - le coude
  • Zapestje - le poignet
  • Dlan - la main
  • Prst - le doigt
  • Noht - l'ongle
  • Hrbet - le dos
  • Noga - la jambe
  • Stegno - la cuisse
  • Koleno - la genou
  • Gleženj - la cheville
  • Stopalo - le pied
  • Prst na nogi - l'orteil

Oblačila uredi

  • Čevelj - la chaussure
  • Copat - le chausson
  • Nogavica - la chaussette
  • Hlače - le pantalon
  • Obleka - la robe
  • Kratke hlače - le short
  • Majica - la chemise
  • Rokavi kratki/dolgi - les manches courtes/longues

Živali uredi

  • Čebela - l'abeille
  • Jagnje - l'agneau
  • Jelen - le cerf
  • Konj - le cheval
  • Koza - la chèvre
  • Pes - le chien
  • Petelin - le coq
  • Žirafa - la girafe
  • Osa - la guêpe
  • Kunec - le lapin
  • Ptič - l'oiseau
  • Komar - le moustique
  • Medved - l'ours
  • Golob - le pigeon
  • Riba - le poisson
  • Prašič - le porc
  • Raca - le canard
  • Maček - le chat
  • Polž - l'escargot
  • Kača - le serpent
  • Lev - le lion
  • Tiger - le tigre
  • Krava - la vache

Šport uredi

  • Jahanje - l'équitation
  • Odbojka - le volley
  • Tenis - le tennis
  • Nogomet - le football
  • Atletika - l'athlétisme
  • Plavanje - la natation
  • Ples - la danse
  • Gimnastika - la gymnastique
  • Rokomet - le handball
  • Smučanje - le ski

Števila uredi

0 - zéro
1 - un
2 - deux
3 - trois
4 - quatre
5 - cinq
6 - six
7 - sept
8 - huit
9 - neuf
10 - dix
11 - onze
12 - douze
13 - treize
14 - quatorze
15 - quinze
16 - seize
17 - dix-sept
18 - dix-huit
19 - dix-neuf
20 - vingt
30 - trente
40 - quarante
50 - cinquante
60 - soixante
70 - soixante-dix
80 - quatre-vingt
90 - quatre-vingt-dix
100 - cent
1000 - mille

Sklici uredi

  1. Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007
  2. La langue française dans le monde 2010 Arhivirano 2015-04-05 na Wayback Machine.. La Francophonie. Retrieved 14 April 2010.
  3. The World's 10 Most Influential Languages Arhivirano 2013-05-07 na Wayback Machine. Top Languages. Retrieved 11 April 2011.

Zunanje povezave uredi