Finščina je jezik kakih 5 milijonov prebivalcev Finske, kjer je uradni jezik postal leta 1809, ter finskih manjšin v Rusiji in na Švedskem. Do 19. stoletja je bil na Finskem uradni jezik, pa tudi pogovorni jezik višjih slojev, švedščina. Prvo tiskano delo v finščini je bil prevod Nove zaveze v 16. stoletju. Gibanje za uveljavitev finščine se je še posebej razmahnilo v 19. stoletju. Leta 1833 je Elias Lönnrot zapisal Kalevalo, najbolj znano finsko epopejo v 12.000 verzih, ki je v obliki ljudskih pesmi obstajala v ustnem izročilu številnih generacij. Kalevala je pesniško ime za Finsko in pomeni »dežela junakov«.

Finščina
suomen kieli
Izgovarjavaˈsuo̯mi
Materni jezikFinska, Estonija, Švedska (Dolina Torne), Norveška (pokrajina Finnmark), Severozahodna Rusija (Karelija)
PodročjeSeverna Evropa
Št. maternih
govorcev
(5,0 milijonov[1] cited 1993)[2]
uralski
Pisavalatinica (finska abeceda)
Finska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
= Finska
Zastava Evrope Evropska unija
recognised as minority language in:
 Švedska[3]

 Ruska federacija:

RegulatorOddelek za načrtovanje jezika Raziskovalnega inštituta za jezike Finske [1]
Jezikovne oznake
ISO 639-1fi
ISO 639-2fin
ISO 639-3fin
Glottologfinn1318
{{{mapalt}}}
  Uradni jezik.
  Jezik manjšine.
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Sklici

uredi
  1. »www.kotus.fi«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2008. Pridobljeno 27. julija 2014.
  2. Finščina referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)
  3. Finščina je eden izmed uradnih švedskih manjšinski jezikov
  4. »О государственной поддержке карельского, вепсского и финского языков в Республике Карелия« (v ruščini). Gov.karelia.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. oktobra 2017. Pridobljeno 6. decembra 2011.

Zunanje povezave

uredi