Edme Mariotte

Edme Mariotte
Edme Mariotte
Rojstvo	okoli 1620; Til-Châtel, Francosko kraljestvo
Smrt	12. maj 1684 (v starosti 63-64); Pariz, Francosko kraljestvo
Narodnost	francoska
Področja	fizika (mehanika, optika, hidravlika, hidromehanika), meteorologija, botanika
Poznan po	Boylov zakon; konstrukcija Newtonove zibelke;
Starši	Simon Mariotte (–1652); Catherine Denisot (–1636);

Edme Mariotte [édm mariót],^[a] francoski fizik, botanik in duhovnik (opat (abbé)), * okoli 1620, Til-Châtel, Francosko kraljestvo (sedaj Francija), † 12. maj 1684, Pariz, Francosko kraljestvo (sedaj Francija).^[3]

Figure in a 1717 copy of volume I of "Œuvres de M. Mariotte — Slika v izvodu I. zvezka *Œuvres de M. Mariotte* iz leta 1717

Mariotte je najbolj znan po odkritju Boylovega zakona leta 1676 neodvisno od Roberta Boyla leta 1662. Pripisuje se mu tudi konstrukcija prve Newtonove zibelke.

Življenje

Mladost

Bil je najmlajši sin Simona Mariotta, upravitelja okrožja Til-Châtel (umrl 16. avgusta 1652), in Catherine Denisot (umrla 26. septembra 1636 zaradi kuge). Njegova starša sta živela v Til-Châtelu in imela 4 druge otroke: Jeana, Denisa, Clauda in Catharine. Jean je bil upravitelj v pariškem parlamentu od leta 1630 do svoje smrti leta 1682. Denise in Claude, oba poročena, sta ostala v regiji Dijon, kjer se je Catharine poročila z Blaiseom de Beaubrieulom, svetovalcem kralja Ludvika XIV. Catherine in Blaise sta živela v isti ulici 16, morda na istem naslovu, kjer je živel Jean.^[4]^:254 Zgodnje življenje Edma ni znano. Njegov naziv »Sieur de Chazeuil« (gospod iz Chazeuila) je verjetno podedoval po bratu Jeanu leta 1682. Nanaša se na posestvo njegovega očeta, ki ga je najprej dobil Jean. To posestvo je bilo v regiji Chazeuil.^[4]^[5] Ni jasno, ali je Mariotte večino svojega zgodnjega življenja preživel v Dijonu in ali je bil prior samostana svetega Martina pri Beaunu. Ni virov, ki bi to potrdili.

Kariera

Leta 1668 je Jean-Baptiste Colbert povabil Mariotta k sodelovanju pri »l'Académie des Sciences«, francoski ustreznici Kraljeve družbe. Od tedaj naprej je objavil več člankov.

Leta 1670 se je Mariotte preselil v Pariz. Naslov na pismu, najdenem v Leibnizovem arhivu, kaže, da je Edme leta 1677 živel v ulici de Bertin-Poirree, blizu kapele zlatarskega ceha v ulici des Orfèvres. Morda je živel skupaj z Jeanom in zakoncema Catherine in Blaise de Beaubreuil. Leibniz je zapisal, da je Edme ostal na naslovu gospoda Beaubruna, verjetno pa je mislil na Beaubreuila, kar se sliši precej podobno. Edme je umrl 12. maja 1684 v Parizu.^[6]

Mariotte je leta 1679 odkril Boylov zakon o obratnem razmerju prostornin in tlakov v idealnih plinih:^[b]

p\propto {\frac {1}{V}},\quad {\text{ali}}\quad pV={\textrm {konst.}}\quad (T={\textrm {konst.}})\!\,.

Leta 1660 je odkril očesno slepo pego.^[7] Majhen kovanec, postavljen v slepo pego, izgine iz vida, na videz čaroben dogodek, ki je osupnil francoski kraljevi dvor, ko ga je prvič predstavil Mariotte. Odkritje slepe pege je opisano v kratkem prispevku v drugem zvezku njegovih zbranih del.^[8]

Mariotte je bil eden od prvih članov Francoske akademije znanosti, ustanovljene v Parizu leta 1666.^[8]

Prvi zvezek Histoire et Mémoires de l'Académie (1733) vsebuje veliko njegovih izvirnih člankov o najrazličnejših fizikalnih temah, kot so gibanje tekočin, narava barv, note trobente, barometer, padci teles, odboj pušk, zmrzovanje vode, absorpcija toplotnih žarkov v steklu itd. Njegovi štirje Fizikalni eseji (Essais de physique),^[9] od katerih so bili prvi trije objavljeni v Parizu med letoma 1676 in 1679, so njegova največja pomembna dela in tvorijo skupaj s Traktatom o telesnih tolkalih (Traité de la percussion des corps prvi zvezek) Mariottova dela (Œuvres de Mariotte) (2 zvezka, Leiden, 1717).

Drugi od teh esejev O naravi zraka (De la nature de l'air) vsebuje izjavo zakona, da se prostornina idealnega plina spreminja obratno kot tlak.^[10]^[b]^[11] Narejen je bil na podlagi odkritja Roberta Boyla leta 1662. Mariotte je rekel, da je Boylova teorija pravilna le, če je temperatura konstantna. Vendar pa je zunaj Francije najbolj znan kot Boylov zakon.^[12]

Četrti esej je sistematična obravnava narave barv z opisom mnogih nenavadnih poskusov in razpravo o mavrici, halojih, parheliju, uklonu in bolj čisto fizioloških pojavih barv. Pomembno je prispeval tudi k razvoju aerodinamične teorije z izjavo, da se aerodinamični upor spreminja kot kvadrat hitrosti.

Newtonova zibelka

Delal je na delu Akademije znanosti Mémoires pour servir à l'histoire des plantes, izdanem leta 1676 pod vodstvom Denisa Dodarta.

Bil je eden prvih, ki je znanstveno preučeval delovanje rastlin. Objavil ga je pod naslovom Eseji o vegetaciji rastlin (Essais sur la végétation des plantes). Zanimalo ga je kroženje sokov in je trdi, da v rastlinah ni duše. Njegova opažanja so bila za tisti čas zelo točna. Trdil je, da so delci v zraku tisti, ki povzročajo pojav rastlinja na suhih ribnikih. Prav tako kaže, da če je rastlina strupena, to ni zato, ker raste na tleh, ki se razlikuje od zemlje nestrupene rastline, ampak zato, ker materiale uporablja na drugačen način.

Newtonova zibelka

Marriote je izumil tisto, kar je danes znano kot Newtonova zibelka, da bi prikazal prvi Newtonov zakon in trk visečih teles enake mase, pri čemer se gibanje gibajočega telesa prenese na mirujoče.^[13]^[14]^[3] Isaac Newton je priznal Mariottovo delo, med drugim, v svojih Matematičnih načelih.

Bibliografija

——— (17. september 1668), Nouvelle découverte touchant la veüe [Novo odkritje vpliva na vid], Pariz: Frédéric Léonard
——— (12. december 1672), Traité du nivellement, avec la description de quelques niveaux nouvellement inventez [Traktat o niveliranju z opisom nekaterih na novo izumljenih nivojev]
——— (1673), Traité de la percussion ou choc des corps, dans lequel les principales règles du mouvement, contraires à celles que Mr. Descartes et quelques autres modernes ont voulu établir, sont démontrées par leurs véritables causes [Traktat o sunkih ali udarcih teles, v katerem so glavna pravila gibanja, v nasprotju s tistimi, ki so jih želeli vzpostaviti gospod Descartes in nekateri drugi sodobniki, prikazana z njihovimi pravimi vzroki]
——— (1676), Lettres écrites par MM. Mariotte, Pecquet, et Perrault, sur le sujet d'une nouvelle découverte touchant la veüe faite par M. Mariotte [Pisma, ki so jih napisali gospodje Mariotte, Pecquet in Perrault na temo novega odkritja v zvezi s pogledom g. Mariotta]
——— (1678), Essay de logique, contenant les principes des sciences et la manière de s'en servir pour faire de bons raisonnemens [Logični esej, ki vsebuje načela znanosti in kako jih uporabiti za dobro sklepanje], str. 609–701. Ponovno izdano pod naslovom Essai de logique. Suivi de : Les principes du devoir et des connaissances humaines, Fayard, Pariz, 1992.
——— (1679–1681), Essais de Physique, ou mémoires pour servir à la science des choses naturelles attribué à Roberval [Fizikalni eseji ali razprave, ki služijo znanosti o naravnih stvareh, pripisane Robervalu], Pariz: Estienne Michallet, doi:10.3931/e-rara-15393
- ——— (1679a), Premier essai : De la végétation des plantes [Prvi esej : Rastlinska vegetacija], Pariz: Estienne Michallet, str. 119–147
- ——— (1679b), Second essai : De la nature de l'air [Drugi esej: O naravi zraka], Pariz, str. 148–182 – prek HathiTrust
- ——— (1679c), Troisième essai : Du chaud et du froid [Tretji esej: Toplo in hladno], Pariz, str. 183–194 – prek HathiTrust
- ——— (1681), Quatrième essai : De la nature des couleurs [Četrti esej: O naravi barv], Pariz: Estienne Michallet, str. 195–320
——— (1682), Description anatomique de divers animaux dissequez dans l'Academie royale des sciences. Accompagnez de leurs squelet. et representez en figures gravées. Avec les observations faites en leur dissection. Seconde edition. Augmentée d'une decouverte particuliere touchant la veüe [Anatomski opis različnih živali, seciranih v Kraljevi akademiji znanosti. Spremljajoči njihovi okostnjaki in predstavitve v vgraviranih figurah. Z opažanji pri njihovem seciranju. Druga izdaja. Dopolnjeno s posebnim odkritjem, ki vpliva na vid]

Posmrtne publikacije

——— (1686), Traité du mouvement des eaux et des autres corps fluides, divisé en V parties, par feu M. Mariotte, mis en lumière par les soins de M. de La Hire [Traktat o gibanju vode in drugih tekočih teles, razdeljen na V delov, pokojnega gospoda Mariotta, ki ga je osvetlila skrb gospoda de La Hire], str. 321–481 To je v angleščino prevedel John Theophilus Desaguliers leta 1718^[15]
- ——— (1718), The Motion of Water and Other Fluids: Being a Treatise of Hydrostaticks, London: J Senex and W Taylor, translated by J T Desaguliers
Œuvres de Mariotte (2 zvezka, 1717). Ponovna izdaja : J. Peyroux, Bordeaux, 2001. Spletno besedilo
[Opere] (v francoščini), Den Haag: Jean Neaulme, 1740
Discours de la nature de l'air, de la végétation des plantes. Nouvelle découverte touchant la vue, Gauthier-Villars, Pariz, 1923.
——— (1693), Règles pour les jets d'eau, de la dépense de l'eau qui se fait pour différens ajustages, selon les diverses élévations des réservoirs, dans Divers ouvrages de mathématiques et de physique, par Messieurs de l'Académie royale des sciences [Pravila za vodne curke, za porabo vode, ki se izvaja za različne prilagoditve, glede na različne višine rezervoarjev, v različnih delih matematike in fizike, gospodje iz Kraljeve akademije znanosti], str. 508–516

Priznanja

Krater Mariotte na oddaljeni strani Lune.

Leta 1908 je Ledenik Mariotte na Kerguelenovih otokih prevzel to ime.^[16]

Leta 1970 so po njem poimenovali udarni krater Mariotte na Luni, širok več kot 70 km.^[17]

Njegovo ime nosijo tudi mnoge ulice v Franciji v Parizu, Dijonu, Lensu, Nantesu, Perpignanu, Carcassonnu in drugod.

Glej tudi

Opombe

↑ francoska izgovorjava [ɛdmə maʁjɔt]. Angleška izgovorjava /ˌmɑːriˈɒt/.^[2]
↑ ^2,0 ^2,1 V svojih poskusih je Mariotte (kot Robert Boyle) uporabljal živosrebrni barometer. Vzel je dolgo stekleno cev, na enem koncu zaprto in delno napolnjena z živim srebrom. Zapisal je začetno prostornino zraka v cevi. Zrak je bil pri tlaku 28 palcev živega srebra (standardni atmosferski tlak). Nato je s prstom pritisnil na odprti konec cevi in obrnil cev ter njen odprti konec potopil v kad z živim srebrom. Nivo živega srebra v cevi je padel in zrak v cevi se je razširil. Na strani 152 je zapisal svoj »naravni zakon« o obnašanju zraka v živosrebrnih barometrih: » ... … & je trouvai toujours, qu'après l'expérience faite, la proportion de l'air dilaté, à l'étenduë de celui qu'on avoit laissé au haut du mercure avant l'expérience, étoit la même que celle de vingt-huit pouces de mercure, qui est le poids entier de l'Atmosphére, à l'exces de vingt-huit pouces par dessus la hauteur où il demeuroit après l'expérience: ce qui fait connoître suffisamment, qu'on peut prendre pour une régle certaine ou loi de la nature, que l'air se condense à proportion des poids dont il est chargé.« (»... in vedno sem ugotovil, da je bil po opravljenem poskusu delež [prostornine] razširjenega zraka glede na obseg [prostornine] tistega, ki je ostal na vrhu živega srebra pred poskusom enak deležu 28 palcev živega srebra, kar je teža celotnega ozračja, do presežka 28 palcev nad višino, kjer je ostal po poskusu, zaradi česar je postalo dovolj znano, da lahko vzamemo za zanesljivo pravilo ali zakon narave, da zrak kondenzira sorazmerno s težo, s katero je obremenjen.«) Z drugimi besedami: razmerje med prostornino zraka v živosrebrnem barometru po poskusu $V_{2}\!\,$ in prostornino zraka v barometru pred poskusom $V_{1}\!\,$ je bilo vedno enako razmerju (atmosferskega) tlaka zraka v barometru pred poskusom $p_{1}\!\,$ do tlaka zraka v barometru po poskusu $p_{2}\!\,$ . Tako velja $V_{2}/V_{1}=p_{1}/p_{2}\!\,$ ali $p_{1}V_{1}=p_{2}V_{2}={\textrm {konst.}}\!\,$

Sklici

↑ »Spletna stran C. J. van Kees Verduina« (v angleščini).
↑ »Mariotte experiment«. Medical Dictionary for the Health Professions and Nursing (v angleščini).
↑ ^3,0 ^3,1 Herbermann, Charles, ur. (1913). »Edme Mariotte«. Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company.
↑ ^4,0 ^4,1 Picolet (1986).
↑ Današnji Chazeuil v Côte-d'Or se je tedaj imenoval Chazeul, vas v regiji Nièvre pa je znana kot Chazeuil. Glej Zemljevid Cassini Francije [1]
↑ »Mariotte, Edme«. The Galileo Project (v angleščini). Pridobljeno 26. septembra 2021.
↑ Grzybowski; Aydin (2007).
↑ ^8,0 ^8,1 Eden ali več predhodnih stavkov vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v javni domeni: Chisholm, Hugh, ur. (1911). »Mariotte, Edme«. Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 17 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 724.
↑ Mariotte (1679–1681).
↑ Mariotte (1679–1681); Mariotte (1679b), str. 151–153.
↑ Delni prevod v Magie (1935).
↑ »Edme Mariotte | French physicist | Britannica«. Enciklopedija Britannica (v angleščini). 20. julij 1998. Pridobljeno 26. septembra 2021.
↑ »Newton's Cradle«. Harvard Natural Sciences Lecture Demonstrations (v angleščini). Univerza Harvard. 27. februar 2019.
↑ Palermo (2013).
↑ Mariotte (1718).
↑ Delépine (1973), str. 224.
↑ »Planetary Names« (v angleščini). Geološki zavod Združenih držav Amerike. Pridobljeno 3. avgusta 2022.

Viri

Delépine, Gracie (1973), »Toponymie des Terres australes«, www.archives-polaires.fr, Pariz: Francoska južna in antarktična ozemlja / Documentation française
Grzybowski, A.; Aydin, P. (2007), »Edme Mariotte (1620-1684): Pioneer of Neurophysiology«, Survey of Ophthalmology, 52 (4): 443–451, doi:10.1016/j.survophthal.2007.04.002, PMID 17574069
Magie, William Francis (1935), »Marriotte: Relations of pressure and volume of air«, A Source Book in Physics, Cambridge: Harvard University Press, str. 88–92
Palermo, Elizabeth (28. avgust 2013), »How Does Newton's Cradle Work?«, Live Science (v angleščini)
Picolet, Guy (1986), »État des connaissances actuelles sur la biographie de Mariotte et premiers résultats d'une enquête nouvelle«, v Costabel, Pierre (ur.), Mariotte, savant et philosophe, Pariz: Vrin, str. 244–276, ISBN 978-2-71-160922-2

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi Edme Mariotte v Wikimedijini zbirki

[3] rancoska izgovorjava [ɛdmə maʁjɔt]. Angleška izgovorjava /ˌmɑːriˈɒt/.^[2]

[opomba00-8] 2,0 ^2,1 V svojih poskusih je Mariotte (kot Robert Boyle) uporabljal živosrebrni barometer. Vzel je dolgo stekleno cev, na enem koncu zaprto in delno napolnjena z živim srebrom. Zapisal je začetno prostornino zraka v cevi. Zrak je bil pri tlaku 28 palcev živega srebra (standardni atmosferski tlak). Nato je s prstom pritisnil na odprti konec cevi in obrnil cev ter njen odprti konec potopil v kad z živim srebrom. Nivo živega srebra v cevi je padel in zrak v cevi se je razširil. Na strani 152 je zapisal svoj »naravni zakon« o obnašanju zraka v živosrebrnih barometrih: » ... … & je trouvai toujours, qu'après l'expérience faite, la proportion de l'air dilaté, à l'étenduë de celui qu'on avoit laissé au haut du mercure avant l'expérience, étoit la même que celle de vingt-huit pouces de mercure, qui est le poids entier de l'Atmosphére, à l'exces de vingt-huit pouces par dessus la hauteur où il demeuroit après l'expérience: ce qui fait connoître suffisamment, qu'on peut prendre pour une régle certaine ou loi de la nature, que l'air se condense à proportion des poids dont il est chargé.« (»... in vedno sem ugotovil, da je bil po opravljenem poskusu delež [prostornine] razširjenega zraka glede na obseg [prostornine] tistega, ki je ostal na vrhu živega srebra pred poskusom enak deležu 28 palcev živega srebra, kar je teža celotnega ozračja, do presežka 28 palcev nad višino, kjer je ostal po poskusu, zaradi česar je postalo dovolj znano, da lahko vzamemo za zanesljivo pravilo ali zakon narave, da zrak kondenzira sorazmerno s težo, s katero je obremenjen.«) Z drugimi besedami: razmerje med prostornino zraka v živosrebrnem barometru po poskusu $V_{2}\!\,$ in prostornino zraka v barometru pred poskusom $V_{1}\!\,$ je bilo vedno enako razmerju (atmosferskega) tlaka zraka v barometru pred poskusom $p_{1}\!\,$ do tlaka zraka v barometru po poskusu $p_{2}\!\,$ . Tako velja $V_{2}/V_{1}=p_{1}/p_{2}\!\,$ ali $p_{1}V_{1}=p_{2}V_{2}={\textrm {konst.}}\!\,$

[spl04-1] »Spletna stran C. J. van Kees Verduina« (v angleščini).

[spl00-2] »Mariotte experiment«. Medical Dictionary for the Health Professions and Nursing (v angleščini).

[spl01-4] 3,0 ^3,1 Herbermann, Charles, ur. (1913). »Edme Mariotte«. Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company.

[pico-1986-5] 4,0 ^4,1 Picolet (1986).

[spl03-6] Današnji Chazeuil v Côte-d'Or se je tedaj imenoval Chazeul, vas v regiji Nièvre pa je znana kot Chazeuil. Glej Zemljevid Cassini Francije [1]

[spl05-7] »Mariotte, Edme«. The Galileo Project (v angleščini). Pridobljeno 26. septembra 2021.

[grzy-2007-9] Grzybowski; Aydin (2007).

[EB1911-10] 8,0 ^8,1 Eden ali več predhodnih stavkov vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v javni domeni: Chisholm, Hugh, ur. (1911). »Mariotte, Edme«. Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 17 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 724.

[mari-1679-11] Mariotte (1679–1681).

[spl07-12] Mariotte (1679–1681); Mariotte (1679b), str. 151–153.

[spl08-13] Delni prevod v Magie (1935).

[spl06-14] »Edme Mariotte | French physicist | Britannica«. Enciklopedija Britannica (v angleščini). 20. julij 1998. Pridobljeno 26. septembra 2021.

[spl09-15] »Newton's Cradle«. Harvard Natural Sciences Lecture Demonstrations (v angleščini). Univerza Harvard. 27. februar 2019.

[pale-2013-16] Palermo (2013).

[mari-1718-17] Mariotte (1718).

[dele-1973-18] Delépine (1973), str. 224.

[spl02-19] »Planetary Names« (v angleščini). Geološki zavod Združenih držav Amerike. Pridobljeno 3. avgusta 2022.

[a]

[3]

[1]

[4]

[5]

[6]

[b]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]

[16]

[17]

[2]

Edme Mariotte

Rojstvo	okoli 1620 Til-Châtel, Francosko kraljestvo
Smrt	12. maj 1684 (v starosti 63-64) Pariz, Francosko kraljestvo
Narodnost	francoska
Področja	fizika (mehanika, optika, hidravlika, hidromehanika), meteorologija, botanika
Poznan po	Boylov zakon konstrukcija Newtonove zibelke
Starši	Simon Mariotte (–1652) Catherine Denisot (–1636)