Dijon je bil glavno mesto nekdanje vzhodne francoske regije Burgundije[2], občina in prefektura departmaja Côte-d'Or. Danes je mesto poznano kot gastronomsko središče. V njegovi okolici se nahajajo znameniti burgundski vinogradi, prav tako poznana pa je tudi njegova gorčica. Leta 2008 je mesto imelo 151.576 prebivalcev.

Dijon
Vue panoramique de Dijon 05.jpg
Lega
Dijon se nahaja v Francije
Dijon
Dijon se nahaja v Burgundija-Franche-Comté
Dijon
47°19′23″N 5°2′31″E / 47.32306°N 5.04194°E / 47.32306; 5.04194Koordinati: 47°19′23″N 5°2′31″E / 47.32306°N 5.04194°E / 47.32306; 5.04194
DržavaFrancija
RegijaBurgundija-Franche-Comté
DepartmaCôte-d'Or
OkrožjeDijon
KantonDijon-1, 2, 3, 4, 5 in 6
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Veliki Dijon
Upravljanje
 • Župan (2015–2020) François Rebsamen (Socialistična stranka)
Površina
1
40,41 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
156.920
 • Gostota3.900 preb,/km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
21231 /21000
Nadmorska višina220–410 m
(povp. 245 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

GeografijaUredi

Mesto leži ob Burgundskem kanalu in manjših rekah Ouche in Suzon; slednja teče pod zemljo.

UpravaUredi

 
Lega okrožja v regiji

Dijon je sedež šestih kantonov[3]:

  • Dijon-1 (del občine Dijon),
  • Dijon-2 (del občine Dijon),
  • Dijon-3 (del občine Dijon),
  • Dijon-4 (del občine Dijon),
  • Dijon-5 (del občine Dijon),
  • Dijon-6 (del občine Dijon in Corcelles-les-Monts, Flavignerot).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Auxonne, Chenôve, Fontaine-Française, Fontaine-lès-Dijon, Genlis, Gevrey-Chambertin, Grancey-le-Château-Neuvelle, Is-sur-Tille, Mirebeau-sur-Bèze, Pontailler-sur-Saône, Saint-Seine-l'Abbaye, Selongey in Sombernon s 361.844 prebivalci (2016) in površino 2.808,2 km².

ZgodovinaUredi

Dijon je nastal kot rimska naselbina Castrum Divionense na območju keltskega plemena Lingones, na poti med Lyonom in Mainzem. Krščanstvo je po ustnem izročilu prišlo v te kraje v 3. stoletju s sv. Benignusom, kasnejšim mestnim zavetnikom. Po popolnem unčenju mesta v požaru leta 1137 je bil kmalu zatem obnovljen ter kasneje postal prestolnica Burgundskega vojvodstva (1384). V tem času je postal izjemno bogat in vpliven. Po njegovi pripojitvi k francoski kroni leta 1477 je ostal sedež province, v katerem se je zbiral parlament. Od 1722 se v njem nahaja tudi univerza. Njegov gospodarski pomen se je dvignil z začetkom izkoriščanja rudnih bogastev kot tudi z izgradnjo kanala skozi Burgundijo in železniške proge med Lyonom in Parizom. Mesto je bilo med drugo svetovno vojno bombardirano, kasneje pa okupirano s strani nemške armade (1940-11. september 1944).

Pobratena mestaUredi

Dijon je pobraten z:[4]

ŠportUredi

V mestu je med letoma 1927 in 1946 potekala dirka za Veliko nagrado Burgundije. Na dirkališču Dijon-Prenois v bližini Dijona je med letoma 1974 in 1984 petkrat potekala prvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Francije, leta 1975 neprvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Švice, leta 1982 pa prvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Švice.

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.
  2. "La carte à 13 régions définitivement adoptée" (francoščina). Le Monde. Agence France-Presse. 17 December 2014. Pridobljeno dne 13 January 2015.
  3. "Décret n° 2014-175 du 18 février 2014 portant délimitation des cantons dans le département de la Côte-d'Or | Legifrance". Pridobljeno dne 2017-06-13.
  4. "Villes partenaires". dijon.fr (francoščina). Dijon. Pridobljeno dne 2019-11-12.

Zunanje povezaveUredi