Odpre glavni meni

Koordinati: 47° 19' 26" severne širine, 5° 02' 34" vzhodne dolžine

Občina Dijon
Palača burgundskih vojvod z mestno hišo, Dijon

Grb
Dijon is located in Francije
Dijon
Dijon
Lega
Zemljepisna dolžina: 5.04139
Zemljepisna širina: 47.32167
Uprava
Država Francija
Regija: Burgundija (glavno mesto)
Departma: Côte-d'Or (prefektura)
Okrožje: Dijon
Kanton: sedež osmih kantonov
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Veliki Dijon
Župan: François Rebsamen  (Socialistična stranka)
(2001-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 220 m–410 m
(povpr. 245 m)
Površina kopnega:¹ 40,41 km²
Prebivalstvo
(2008)
151.576
 - gostota: (2008) 3.751/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 21231/ 21000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Dijon je glavno mesto vzhodne francoske regije Burgundije, občina in prefektura departmaja Côte-d'Or. Danes je mesto poznano kot gastronomsko središče. V njegovi okolici se nahajajo znameniti burgundski vinogradi, prav tako poznana pa je tudi njegova gorčica. Leta 2008 je mesto imelo 151.576 prebivalcev.

Vsebina

GeografijaUredi

Mesto leži ob Burgundskem kanalu in manjših rekah Ouche in Suzon; slednja teče pod zemljo.

UpravaUredi

 
Lega okrožja v regiji

Dijon je sedež osmih kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Auxonne, Chenôve, Fontaine-Française, Fontaine-lès-Dijon, Genlis, Gevrey-Chambertin, Grancey-le-Château-Neuvelle, Is-sur-Tille, Mirebeau-sur-Bèze, Pontailler-sur-Saône, Saint-Seine-l'Abbaye, Selongey in Sombernon s 350.448 prebivalci.

ZgodovinaUredi

Dijon je nastal kot rimska naselbina Castrum Divionense na območju keltskega plemena Lingones, na poti med Lyonom in Mainzem. Krščanstvo je po ustnem izročilu prišlo v te kraje v 3. stoletju s sv. Benignusom, kasnejšim mestnim zavetnikom. Po popolnem unčenju mesta v požaru leta 1137 je bil kmalu zatem obnovljen ter kasneje postal prestolnica Burgundskega vojvodstva (1384). V tem času je postal izjemno bogat in vpliven. Po njegovi pripojitvi k francoski kroni leta 1477 je ostal sedež province, v katerem se je zbiral parlament. Od 1722 se v njem nahaja tudi univerza. Njegov gospodarski pomen se je dvignil z začetkom izkoriščanja rudnih bogastev kot tudi z izgradnjo kanala skozi Burgundijo in železniške proge med Lyonom in Parizom. Mesto je bilo med drugo svetovno vojno bombardirano, kasneje pa okupirano s strani nemške armade (1940-11. september 1944).

Pobratena mestaUredi

ŠportUredi

V mestu je med letoma 1927 in 1946 potekala dirka za Veliko nagrado Burgundije. Na dirkališču Dijon-Prenois v bližini Dijona je med letoma 1974 in 1984 petkrat potekala prvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Francije, leta 1975 neprvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Švice, leta 1982 pa prvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Švice.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi