Budanje
Budanje so vas, ki leži ob vznožju gore Kovk, nad cesto Ajdovščina-Vipava in pod cesto Ajdovščina-Col v Občini Ajdovščina, na najbolj vetrovnem delu Vipavske doline. So druga največja vas v Zgornji Vipavski dolini za Lokavcem.
Budanje | |
|---|---|
 Pogled na vrhnji del Budanj | |
  Budanje Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°52′25.48″N 13°57′6.6″E / 45.8737444°N 13.951833°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Goriška |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Ajdovščina |
| Župnija | Budanje |
| Prva omemba | 1499 |
| Površina | |
| • Skupno | 5,28 km2 |
| Nadm. višina | 239,8 m |
| Najvišja | 961 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 867 |
| • Gostota | 160 preb./km2 |
| Demonim | Budanjec |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 5271 Vipava |
| Zemljevidi | |
Budanje - Zaselek Britih | |
 | |
Vzhodna stran zaselka Brith; na levi strani prejšnja župnijska cerkev. | |
| Lega | Občina Ajdovščina |
| RKD št. | 23628 (opis enote)[2] |
Na južni strani vas meji na Dolenje in Planino, na vzhodni strani na Duplje, Vrhpolje in Col, na severni strani na Gozd ter na zahodni strani na Žapuže in Dolgo Poljano.
V Budanjah prebiva cestni kolesar Kristijan Koren,[3] iz vasi izvira tudi glasbena skupina Big Bibls Brothers Band. V vasi so se rodili še: zgodovinar in narodopisec Janko Barle (1869-1941), finančni strokovnjak Josip Ferjančič (1885-1960), agronom Vinko Sadar (1897-1970) in raziskovalec zgodovine živinozdravstva Anton Stefančič (1896-1972).[4]
Zgodovina
urediNajstarejša znana pisna omemba Budanj sega v leto 1499. Takrat je bila v vipavskem urbarju omenjena vas, njeni prebivalci in cerkev sv. Nikolaja kot "sand Niclas chirchen zu Boldanach". Prva naselitev na območju vasi je še starejša, saj so arheologi na območju imenovanem Pod Goričico našli ostanke prazgodovinske naselbine.[5]
Kot večina primorskih vasi so tudi Budanje v zadnjih 150 letih bile del Avstro-Ogrske, Kraljevine Italije, Nacistične Nemčije in SFR Jugoslavije, kar je pustilo določene kulturne posledice (npr. na narečju).
Etimologija
urediObstajata dve teoriji o izvoru imena Budanje. Po prvi naj bi ime dobile po ogrskem plemiču Budi, ki naj bi nekaj časa živel v najstarejšem zaselku Brithu[6], po drugi pa naj bi se ime razvilo iz imena Vodanje, ki naj bi ga vas dobila zaradi svojih treh potokov; Šumljaka, Zalega potoka in Grabna (zanega tudi kot Stegovnik ali Dupeljski potok).
Tradicija
uredi
Metličarstvo
urediBudanjci so si vzdevek metličarji zaslužili z izdelavo sirkovih krtač in metlic. Z njimi so si majhni kmetje in bajtarji, ob številnih drugih rokodelskih dejavnostih, prislužili dodaten denar za preživetje. To rokodelsko dejavnost so pred leti oživili iz skorajšnje pozabe in danes je metlica simbol vasi.
Petje
urediV vasi deluje 6 vokalnih sestavov: Mešani cerkveni pevski zbor, Otroški in mladinski cerkveni pevski zbor, Otroški pevski zbor podružnične osnovne šole Budanje, Vokalna skupina Grlica, Tercet AMI ter Vokalna skupina Šumljak. Leta 2004 je izšla knjižica Pesem je zaklad v kateri so domačini popisali in posneli ljudske pesmi lokalnega izvora. Sledili sta še knjižici Tudi pesnik je zaklad (2014) in Tudi pevec je zaklad (2017).[7]
Sadjarstvo in vinogradništvo
urediV Budanjah imata sadjarstvo in vinogradništvo že dolgo tradicijo, saj so budanjske marelice, češnje, hruške in grozdje včasih v jerbasih romali do Gorice, Ljubljane, Trsta in Idrije.[6] Budanjci sadja niso zgolj pridelovali, pač pa so ga najbolj podjetni že na začetku 19. stoletja odkupovali po vsej Vipavski dolini ter ga nato na mulah in oslih tovorili v Ljubljano. Sadje je bilo zloženo v posebne škatle ovalne oblike s pokrovi, ki so jih izdelovali Ribničani. Pokrovi so bili žigosani z začetnicami lastnika in hišno številko. Tako se je budanjskih trgovcev oprijelo ime škatlarji.[4]
Zaradi aromatične sorte imenovane budanjska marelica[8] so Budanje znane tudi kot dežela marelic.
Zaselki
uredi
V Budanjah je 13 zaselkov, ki so predcej razpršeni. Imenujejo se:
Šola in vrtec
urediNa zaselku Pirčevska je podružnična osnovna šola, ki jo obiskujejo tudi otroci iz Dolge Poljane. Pouk od 6. razreda naprej se nadaljuje na Osnovni šoli Šturje. V pritličju šole deluje tudi oddelek Otroškega vrtca Ajdovščina.
Športni objekti
urediNad zaselkom Brith se nahaja Športni park Ravne, kjer so igrišča za futsal, košarko in odbojko, nad njimi pa je še balinišče, otroško igrišče in brunarica. Ob športnem parku se nahaja tudi lokostrelsko strelišče ekipe Budanjski lokostrelci. Poleg podružnične šole se nahaja telovalnica, ki se uporablja v šolske namene, za kulturna srečanja, rekreacijo in zimsko lokostrelstvo.
Nad Budanjami, pri vrhu hriba Kovka se nahaja lahko dostopno padalsko in zmajarsko vzletišče. Pristajališče se nahaja na polju poleg Picerije Anje, med Budanjami in Dolgo Poljano.
Cerkve
uredi
Župnijska cerkev je posvečena svetemu Nikolaju, manjša podružnična cerkev je posvečena svetemu Ahacu. Velika romarska cerkev, ki se nahaja v Logu je posvečena Mariji Tolažnici žalostnih in spada pod vipavsko župnijo. V zaselku Brithu stoji tudi srednjeveška cerkev sv. Nikolaja, ki je bila po izgradnji nove, leta 1904 prodana privatniku v gospodarske namene. V njej je ostalo nekaj močno poškodovanih fresk.[9]
Dogodki
urediSummer Spark Festival
urediV Športnem parku Ravne je vsako leto (od 2015) v avgustu prirejen enodnevni festival elektronske glasbe imenovan Summer Spark Festival. Nastal je na pobudo lokalne skupnosti, ki je v okolici pogrešala podoben dogodek.[10]
Pohod na Kovk
urediLokalna krajevna skupnost vsako leto, zadnjo nedeljo v avgustu od leta 1986 organizira tradicionalni pohod na bližnji hrib Kovk (natančneje Sončnico). Z začetkom leta 2005 se je nekaj časa istočasno organiziral tudi gorski tek.[11]
Podnebje
uredi- Povprečna poletna temperatura: 25 °C
- Povprečna zimska temperatura: 5 °C
- Število sončnih dni na leto: 300
- Število deževnih dni na leto: 50[6]
Galerija
uredi-
Pogled na Budanje in hrib Kovk nad njimi, leta 1958. -
Spomenik madžarskemu vojaku v zaselku Log. -
Pogled s padala nad hribom Kovkom proti Čavnu.
.jpg)
Zunanje povezave
urediViri
uredi- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23628«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Kristjan Koren: "Neumno bi bilo, da bi se zadnji dan napil" - RTVSLO.si«. 28. julij 2015. Pridobljeno 28. septembra 2019.
- ↑ 4,0 4,1 Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1968. str. 20-21. COBISS 18172417.
- ↑ »Budanje - Arheološko območje Pod Goričico - Register nepremične kulturne dediščine«. 2010. Pridobljeno 28. septembra 2019.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 »Budanje - Towns - Slovenia - Official Travel Guide« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2016.
- ↑ Krašna, Ivan (2017). Tudi pevec je zaklad. Budanje: Kulturno društvo Šumljak. str. 3–6, 18–65. COBISS 292585984. ISBN 978-961-285-963-3.
- ↑ »Zgodba Sadeža - Marelice«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. novembra 2013.
- ↑ Kragelj, Jožko (1995). Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah. Budanje : Župnijski urad. str. 53.
- ↑ »Summer Spark Festival - Facebook«. Pridobljeno 16. aprila 2020.
- ↑ »Gorski tek in pohod na Kovk - skd-budanje«. 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2016. Pridobljeno 28. septembra 2019.