Bojtina

naselje v Sloveniji

Bojtina je naselje v Občini Slovenska Bistrica. V vasi je stalno naseljenih 20 hiš, v katerih prebiva 63 ljudi. Domačini se pretežno preživljajo s kmetijstvom, predvsem z živinorejo in gozdarstvom.

Bojtina
Bojtina se nahaja v Slovenija
Bojtina
Bojtina
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°27′47″N 15°30′58″E / 46.463°S 15.516°V / 46.463; 15.516
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPodravska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska (pokrajina)
ObčinaSlovenska Bistrica
Površina
 • Skupno9,99 km2
Nadm. višina
858,2 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno79
 • Gostota7,9 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi

Vas Bojtina leži severozahodno od Šmartnega na Pohorju in je del krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju. Središče vasi je od Šmartnega oddaljeno štiri kilometre. Razteza se od Šmartnega do Žigartovega vrha in od Frajhajma do Smrečnega. Vas zajema okoli tisoč hektarjev zemljišča, ki je v večini prekrito z iglastim gozdom, ostalo so pašniki in travniki, le majhen del predstavljajo obdelovalne površine-njive. Sega od nadmorske višine 679 metrov v Bojtinskem potoku, do 1346 metrov na Žigartovem vrhu.

Zgodovina uredi

Vas Bojtina je najstarejša vas v krajevni skupnosti Šmartno, saj se prvič omenja leta 1227 pod imenom »Vogtwin«. V Bojtini stoji na nadmorski višini 1007 metrov cerkev Sv. Uršule. Je podružnična cerkev župnije Župnije sv. Martin na Pohorju in je med podružničnimi cerkvami omenjena prva. Kdaj je bila cerkev zgrajena ni natančno znano, v pisnih virih se prvič omenja leta 1545. V listinah iz 16. stoletja je zapisano, da jo je dal zgradil Jurij III Schaubberg na svoji posesti. Po naslikanih križih sedeč je bila posvečena, oltarji pa ne. Imela je tri oltarje, prvi Sv. Uršule, drugi Sv. Ahaca in tretji Sv. Janeza Krsnika.

Naravne znamenitosti uredi

 
Trmotova lipa

Lipe uredi

Daleč naokrog so znane Kresnikove lipe, katere obseg najdebelejše meri 860 centimetrov in spada med najdebelejše lipe na Slovenskem. Kresnikove lipe sestavlja skupine petih lip, ki so posajene v neposredni bližini Kresnikove domačije. Zelo je zanimiv primerek zaraščanja dveh lip[2]. Lipe so zaščitene z odlokom o naravni in kulturni dediščini. Zraven teh lip so poznane še Termotove lipe, Ačkova, Zgornje Bojčnikova, Grobnikova, Robnikova, Šternova.

Močvirja uredi

Na Bojtini v povirju Bistrice se v dolinicah stranskih pritokov nahaja več manjših močvirij. Večje močvirje se nahaja v bližini Stegnetove bajte in kmetij Prednik oz. Trtnik. To so močvirni travniki z elementi nizkega barja, ki prehajajo v območja s šotnimi mahovi in ombotrofnimi vrstami. Poleg odprtih vodnih oken so tudi dvignjene lege s smrekami in brezo[3].

Rimski kamnolom uredi

Na ozemlju Bojtine se nahaja Rimski kamnolom[4].

Etnološki muzeji uredi

 
Ferdinadova domačija
 
Črna kuhinja

V vasi so trije etnološki muzeji, dva sta bila delno obnovljena v letu 1999/2000 s prostovoljnim delom in prispevkov vaščanov, ter prispevkov TD Jelka. Tretjega (Šetorov mlin) pa je obnovil Anton Šahtler.

  • Kresnikova kovačija predstavlja staro kovačijo z vso staro opremo.
  • Ferdinadova domačija pa predstavlja staro pohorsko domačijo, ki jo sestavlja črna kuhinja, ena soba - hiša, ter shramba – hramec kot so jo imenovali.
  • Šetorov mlin predstavlja stari mlin na vodni pogon.
 
Šetorov mlin ob Bojtinskem potoku

Gozdna učna pot Bojtina uredi

Gozdna krožna učna pot je dolga 3700 metrov, je srednje zahtevna. Na njej premagamo 150 metrov višinske razlike. Sprehod po njej traja 2 uri. Za voden ogled je potrebno načrtovati 3-4 ure. Pohodna pot pa je dolga 6500 metrov in premagamo 220 metrov višinske razlike. Pot lahko nadaljujemo do Areha ali Treh kraljev. Na sami poti si lahko ogledamo številne rastlinske vrste, med njimi tudi znamenite Kresnikove lipe, Trmotove lipe, Rimski kamnolom, cerkev Sv. Uršule, Kresnikovo kovačijo, Ferdinadovo domačijo,Šetorov mlin...

Priznanja uredi

Vas Bojtina je bila v letih 1999, 2000, 2001, 2002, 2003,2004, 2005, 2006, 2007, 2008 proglašena za najlepše urejeno vas v KS Šmartno na Pohorju. Leta 1999, 2000, 2001 in 2002 in 2008 je prejela Zlato vrtnico občine Slovenska Bistrica, ter leta 2002 priznanje Krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju za urejenost in prepoznavnost kraja in priznanje Turistične zveze Slovenije, kot tretja najlepša Slovenska hribovska vas.

Dosedanji predsedniki vasi Bojtina uredi

Čavničar Kristina 2007 dalje
Kapun Miran 1999 - 2007
Kapun Jože 1991 - 1999

Sklici uredi

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine (Kresnikova lipa), Ljubljana 1988
  3. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine (Bojtina-močvirja), Ljubljana 1988
  4. Bojtina - nahajališče marmorja v rimskem kamnolomu na Bojtini, severozahodno od Slovenske Bistrice, Seznam naravnih vrednot in njihova razvrstitev na vrednote državnega in lokalnega pomena

Viri uredi

  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
  • Naravni spomenik Prednikovo močvirje, pohorsko barje, Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica, Uradni list RS, 30.4.1992
  • Naravni spomenik Stegnetovo močvirje, pohorsko barje, Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica, Uradni list RS, 30.4.1992
  • Naravni spomenik Trtnikovo močvirje, pohorsko barje, Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica, Uradni list RS, 30.4.1992

Glej tudi uredi