Bojan Polak

Bojan Polak
Bojan Polak
Vzdevek	»Stjenka«
Rojstvo	28. november 1918; Ormož
Smrt	4. julij 2004 (85 let); Ljubljana
Pripadnost	NOV in POJ; SFRJ
Aktivna leta	1941–1953
Čin	Generalmajor
Enota	Šercerjev bataljon
Poveljstva	Šercerjev bataljon; Notranjski odred; 3. grupa odredov; Šercerjeva brigada; 2. divizija KNOJ; Glavni štab za splošni ljudski odpor Socialistične republike Slovenije
Priznanja	Narodni heroj
Drugo delo	Diplomat, politik

Bojan Polak-Stjenka, slovenski atlet, partizan, general, komunist, veleposlanik, prvoborec, politik in narodni heroj, * 28. november 1918, Ormož, † 4. julij 2004, Ljubljana.

Življenjepis

Rodil se je v družini Maistrovega borca. Družina se je nato priselila v Žiri, nato pa v Ljubljano. Tu se je začel ukvarjati z atletiko in bil zelo dober, tako da je leta 1938 postal jugoslovanski državni prvak v deseteroboju.

Po maturi je odslužil vojaški rok in leta 1940 končal šolo za rezervne častnike v Sarajevu. Ob začetku aprilske vojne je prostovoljno odšel na obrambo domovine, a je prišel le do Novega mesta, kjer je dočakal končni zlom Kraljevine Jugoslavije.

Tako se je pridružil NOB in že v začetku 1942 postal komandir čete v Šercerjevem bataljonu, nato pa še komandant polbataljona. Junija 1942 je postal poveljnik novoustanovljenega Notranjskega odreda, ki mu je poveljeval le slab mesec, saj je julija postal poveljnik III. grupe odredov. Ob ustanovitvi Šercerjeve brigade je postal njen poveljnik; marca 1943 je bil hudo ranjen in poslan na zdravljenje. Novembra istega leta je postal načelnik operativnega odseka Glavnega štaba NOV in POS, kar je opravljal do marca 1944, ko je bil postavljen za poveljnika Vojske državne varnosti; to dolžnost je opravljal do konca vojne. 8. maja 1945 je bil imenovan za poveljnika 1. divizije KNOJ, ki je izvedla poboje vojnih ujetnikov in beguncev ob koncu vojne.

Ostal je v aktivni vojaški službi. Leta 1946 je bil poslan na Višjo artilerijsko vojno akademijo v Moskvo. Po dvoletnem šolanju se je vrnil nazaj v domovino. 1953 se je upokojil iz vojaške službe.

Od leta 1964 do 1968 je bil veleposlanik v Nemški demokratični republiki.

Po vrnitvi je postal načelnik štaba, nato pa v letu 1969 prvi imenovani komandant Glavnega štaba za splošni ljudski odpor Socialistične republike Slovenije, predhodnice TO RS. Sam je hotel modernizirati teritorialno obrambo, a je bil zaradi političnih spletk novembra 1973 odstavljen s položaja.

Ob Titovi smrti je bil eden od slovenskih narodnih herojev na častni straži ob krsti.

Leta 1982 se je vrnil v politično življenje in postal predsednik ZZB NOV Jugoslavije z enoletnim mandatom (1982–83). Med letoma 1988 in 1990 pa je bil predsednik ZZB NOV Slovenije.