Svarožič
Svarožič je slovansko božanstvo, verjetno sin Svaroga.
| Svarožič | |
|---|---|
| Osebne informacije | |
| Starši | Svarog? |
| Poistovetenje | Radegast, Dažbog? |
Etimologija uredi
Svarožič je bil najverjetneje sin Svaroga, njegovo ime pa sestavljeno iz *Svarog in slovanske patronimične pripone –ič. Vendar obstajajo tudi drugačna mnenja. V. Pisani meni, da Svarog sploh ni nikoli obstajal, da ga je na osnovi obstoja patronimičnih imen s pripono –ič skonstruiral avtor Ipatske kronike iz 13. stoletja.[1] Dejansko obstajajo takšni poskusi razlage imena Svarožič, pri katerih se lahko ognemo omenjanju Svaroga. Po Bruecknerju naj bi ime izhajalo iz Swarzyć sia v pomenu »prepirati se«.[2] Pisani Svarožič izvaja iz *sva v pomenu, ki mu ustreza litovski suo (»pes«) ter rogu/rožiči (»rog«), obenem pa opozarja, da sta v vasi Swariožyn leta 1205 živela brata Swadajewik, kar pomeni pasjega mladiča, ki sesa.[2]
Osnovne poteze uredi
Ime Svarožič, ki verjetno predstavlja patronimno ime, je poznano tako med zahodnimi kot vzhodnimi Slovani. [3] Vsaj med zahodnimi Slovani je Svarožič verjetno Radegost, saj vir iz 11. stoletja poroča, da se je mesto Retra nekoč imenovalo Radigost, tam pa so častili boga Svarožiča.[4][5][6] V Rusiji je Svarožič kot kaže postal vzdevek boga Dažboga.[2]
Astronomsko ozadje kulta uredi
V Ipatski kroniki iz 13. stoletja Dažbog, ki se kasneje enači s Svarožičem, nosi tudi ime Helios (»Sonce«).[1]Med tem, ko nekateri (npr. Pisani) vztrajajo pri tem, da je Svarožič sončno božanstvo, drugi (Kulišić, Gasparini, Ovsec) domnevajo, da moramo v tem božanstvu videti lunarno bitje: na to naj bi med drugim kazala povezava Svaroga in Svarožiča z lunarnim Hefajstom.[7] Toda istovetenje vzhodnega Svarožiča s sončnim Dažbogom in omemba, da je Svarožič brat Artemide, nedvomno potrjuje, da je bil vzhodni Svarožič gotovo sončno bajeslovno bitje.[8]
Opombe in sklici uredi
Viri uredi
- Barford P.M. (2001):The Slavs: Culture and Society in early Medieval Eastern Europe. Great Britain, British Museum Press.
- Gimbutas Maria (1971): The Slavs. Londin, Thames & Hudson.
- Makarovič Jan (1998): Od Črne boginje do Sina Božjega. Ljubljana/Pisa, FDV/ Studi slavi.
- Ovsec Damjan J. (1991): Slovanska mitologija in verovanje. Domus, Ljubljana.
- Vasiljev Spasoje (1928): Mitologija drevnih Slovena. Beograd, Srbobran.
- Zaroff Roman (1999): Organized pagan Cult in Kievan Rus'. The Invention of Foreign Elite or Evolution of Local Tradition? V: Studia mythologica slavica.