Jaslice

Jaslice so kipci ali slike, postavljeni na izbrano mesto za božične praznike kot ponazoritev simboličnega Kristusovega rojstva. Značilne so za Rimskokatoliško cerkev in Katoliške cerkve vzhodnega obreda.

Jaslice
Jasličarstvo-izdelovanje jaslic
Crib Jesus (8399328921).jpg
Legacelotna Slovenija
Upravakoordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, Slovenski etnografski muzej,
RKD št. 2-00100 [1]
Vpis v register14. december 2021

Zgodovina jaslicUredi

Prva znana upodobitev živih jaslic sega v leto 1223, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu (Italija) obhajal božični večer v votlini nad vasjo.

Na Slovenskem so prvi postavili jaslice v Gornjem Gradu, za tem jezuiti v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, leta 1644. V njih so postavili poldrugi meter visoke skulpture, kipe, ki so v zaporednih različnih prizorih predstavljali božične skrivnosti npr. prihod svetih treh kraljev.

 
Jaslice mizarja Franca Felca, Črni Vrh 1959

ZnačilnostiUredi

Figure jaslic so v poljubni velikosti, najmanj tri: Marija, Jezus v jaslih in Jožef. Običajno so ob simboličnem hlevu postavljene ovce s pastirji, v hlevčku pa sta še vol in osel kot simbola dveh izvirov krščanstva (judovstvo in poganstvo). Skoraj vedno so dodani angeli. Pogosto je nad hlev pritrjena zvezda repatica. Figure so iz lesa, kamna, gline, umetne mase, keramike, voska ali izrezane iz papirja. Postavljene so lahko na podlago iz mahu ali trave ali peska. Postavljene so v simbolično alpsko, puščavsko ali drugačno krajino, kjer je manjši hlev ali nadstrešek. V začetku januarja dodajo figure treh modrih z vzhoda (trije kralji). Neredko je ob kraljih postavljeno njihovo spremstvo, s konji, kamelami, paži.

V Sloveniji se je prizor Poklona treh kraljev običajno pojavil kot stenska slikarija na severnih straneh cerkva v srednjem veku, več stoletij pred postavljanjem jaslic pri nas. Vrhunska slikarija je v cerkvi sv. Primoža in Felicijana nad Črno pri Kamniku.

Bogato okrašene jaslice z desetinami figur in stavb, z mlinom in žuborečo vodo v Ljubljani vsako leto pred Božičem postavijo v Frančiškanski cerkvi (Cerkev Marijinega Oznanjenja). Ponekod pripravijo tudi žive jaslice - v Sloveniji so najbolj znane tovrstne v Postojnski jami, zanimive so ledene jaslice (Mojstrana). Na Brezjah je muzej, v katerem imajo zbirko jaslic z vsega sveta. Zanimivo zbirko jaslic imajo tudi v Stični in v muzeju v Tolminu. Posebej simbolične jaslice, izdelane po načrtih arhitekta Plečnika, so razstavili na svetovni razstavi v Dubaju leta 2021.

ViriUredi

  1. "Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine". Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 2013.

Zunanje povezaveUredi