Adria Airways je bila največja slovenska letalska družba in nacionalni prevoznik ter članica združenja letalskih prevoznikov Star Alliance. Sedež podjetja je bil na Zgornjem Brniku, Cerklje na Gorenjskem. Opravljala je redne in čarterske lete na 31 destinacij v 23 večinoma evropskih držav. Matično letališče družbe je bilo Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana v neposredni bližini Spodnjega Brnika. Nekdanji nacionalni letalski prevoznik Adria Airways je po 58 letih delovanja šel v stečaj. Zadnji let je bil iz Pariza v Ljubljano 30.09.2019 in je domov pripeljal srebrne odbojkarje.

Adria Airways
IATA ICAO Klicni znak
JP ADR ADRIA
Ustanovljen1961
Konec delovanja30. 9. 2019
Matično letališčeLetališče Jožeta Pučnika Ljubljana
Glavna pristajališča
Program pogostih letovMiles & More
ČakalnicaSenator Lounge
Včlanjen v zvezahStar Alliance
Velikost flote20
Destinacije22 + 5
Sedež podjetjaLetališče Jožeta Pučnika Ljubljana
Zgornji Brnik, Cerklje na Gorenjskem, SlovenijaSlovenija
Ključni ljudjeHolger Kowarsch, direktor
Spletna stranhttp://www.adria.si

Zgodovina uredi

1960: Prva leta uredi

 
Inex-Adria Avipromet, Douglas DC-6B, na letališču Le Bourget, leta 1971.
 
Adria Airways Douglas DC-6B JFK
 
Adria Airways Caravelle Manteufel
 
Inex-Adria Avipromet DC-9-33 na letališču Frankfurt leta 1976.
 
YU-AJX DC9 Inex Adria EMA 01-09-80
 
McDonnell Douglas MD-82 Adria Airways
 
Adria Airways, DHC-7, na letališču Stuttgart, leta 1989.
 
Adria Airways Boeing 737-53C
 
Adria Airways Fokker 100 Stegmeier
 
Airbus A320-231, Adria Airways
 
Adria Airways, Airbus A320-231, S5-AAB na letališču Frankfurt leta 2003.
 
Canadair Regional Jet CRJ-100LR, Adria Airways
 
S5-AAL CRJ900 Adria CPH

Letalska družba je bila ustanovljena marca 1961 kot Adria Aviopromet. Prvi direktor družbe je bil Mirko Zlatnar, ki je pred tem skušal na letališču Lesce ustanoviti podobno podjetje z imenom Slovenski aerotransport. V avgustu je Adria od družbe KLM kupila dve letali DC-6B in začela leteti prve komercialne lete z nizozemsko posadko. Adria je opravila svoj prvi let z domačo posadko decembra 1961.

 
Adria Airways Switzerland Saab 2000

Skozi naslednja leta je Adria opravljala turistične lete iz Nemčije, Združenega kraljestva, Nizozemske in Skandinavije na jadransko obalo.

Z odprtjem novega ljubljanskega letališča je Adria preselila bazo iz Zagreba v Ljubljano. Leta 1969 se je družba združila s srbsko družbo InterExport v Beogradu, tako se je družba preimenovala v Inex-Adria Aviopromet (Inex-Adria Airways).[1] Flota se je znova začela spreminjati.

1970: Letala na reaktivni pogon uredi

V letu 1969 je letalska družba kupila prvo reaktivno letalo McDonnell Douglas DC-9-30 s 115 sedeži. Pričela se je modernizacija flote, ki je dovoljevala Adrii, da začne znova delovati na turističnih letih.

Septembra 1969 so odprli prvo redno linijo LjubljanaBeograd.

Tako je družba imela marca 1970 v lasti štiri letala Douglas DC-6B in eno letalo Douglas DC-9-30 ter eno naročeno.

Leta 1972 je Adria z najetim letalom Douglas DC-8-55 vzpostavila redne lete v ZDA in Kanado. Zaradi nizkega povpraševanja so bili že prihodnje leto ukinjeni. Povečalo pa se je število turističnih letov, prav tako je Adria začela leteti na rednih linijah v Jugoslavijo.

1980: Modernizacija uredi

Leta 1980 je bila Adria že spoštovana letalska družba s svojimi turističnimi ter rednimi leti.

Maja 1981 je Adria kupila tri nova letala McDonnell Douglas MD-80. Eno izmed teh letal se je kasneje zaletelo v goro na Korziki. Vsi na krovu so bili mrtvi.

V letu 1982 je družba začela izpeljevati turistične povezovalne lete v Nemčijo in Švico, ki so bili pomembni zaradi internacionalnega prometa.

Leta 1984 je Adria uvedla prvo redno mednarodno linijo LjubljanaBeogradLarnaca.

Poslovanje Adrie je bilo zdaj zelo dobro, zato so istega leta podpisali tudi nakup 5 novih letal Airbus A320. Prav tako so kupili dve novi letali Dash 7 zaradi Zimskih olimpijskih iger v Sarajevu.

Tako je Decembra 1985 Adria imela štiri McDonnell Douglas DC-9-30, dve McDonnell Douglas DC-9-50, eno McDonnell Douglas MD-81, tri McDonnell Douglas MD-82 in dve letali Dash-7. Leto pozneje se je floti pridružilo še eno letalo McDonnell Douglas MD-82. Zaradi programa o rekonstruiranju je Adria leta 1986 zapustila združenje Inex, postajala je neodvisna družba in spremenila ime v Adria Airways.[1]

Kmalu je postala tudi članica IATA.

V letu 1989 je v floto prispel prvi A320, triinštirideseti, ki jih je do takrat izdelal Airbus. Poganjali so ga prvi motorji IAE (IAE Engines).

Adria Airways Letalska šola uredi

Adria Airways Letalska Šola je bila ustanovljena leta 1980 v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani. Namen šole je bil usposabljanje pilotov v Sloveniji za potrebe Adrie Airways. Flota letalske šole je bila na vrhuncu namensko enotna in je imela vsa letala izključno enega proizvajalca: Piper Aircraft, obsegala je: 5 letal Piper PA-38 Tomahawk, 1 letalo Piper PA-28 Warrior, 2 letala Piper PA-28 Arrow, 1 dvomotorno letalo Piper PA-34 Seneca in 1 simulator letenja FNTP II za IFR šolanje in šolanje za certifikat MCC - letenje v veččlanski posadki preden so kandidati lahko pristopili na type rating za McDonnell Douglas DC-9, McDonnell Douglas MD-80 ali Airbus A-320.

Letalska šola je kasneje spreminjala floto, najprej je prodala dvomotorno letalo, ki ga je mogla najemati iz Avstrije, večinoma Diamond DA-42, kasneje so odprodali še enega Arrowa in Warriorja, začelo se je hitro mešati proizvajalce letal brez jasne strategije. Kupili so se trije zelo lahki SportCruiserji za osnovno šolanje in en TB-10 Tobagoto za IFR šolanje, prihajalo do zamud. Če se je nekdo šolal na enem tipu letala in je bil na servisu je mogel čakati, saj so bila vsa letala namenska in ni bilo prekrivanja. Mešanje proizvajalcev letal brez jasne strategije je znižalo kvaliteto šolanja poleg kadrovskih in organizacijskih težav v zadnjih letih. Enotna flota šolskih letal z dobro razpoložljivostjo je bila le obleden spomin v zadnjih letih.

Letalo št. Izvor Vloga
Piper PA-38 Tomahawk 5   ZDA PPL(A), NVFR, FI(A)
Piper PA-28 Warrior 1   ZDA PPL(A), NVFR, aerotaxi
Piper PA-28 Arrow 2   ZDA CPL(A), SE/IR, aerotaxi
Piper PA-34 Seneca 1   ZDA CPL(A), MEP, ME/IR, aerotaxi
CAE Inc. FNTP II 1   Kanada SE/IR, ME/IR, MCC

1990: Nastajanje rednega prevoznika uredi

Ko je Jugoslavija pričela razpadati, se je ustavila tudi turistična industrija na Jadranu. Septembra 1990 sta v floto priletela še dva nova Airbusa A320. Decembra 1990 je bil podpisan referendum o neodvisnosti Slovenije, deklariran je bil 25. junija 1991. 28. junija 1991 so Jugoslovanska letala napadla Adriin hangar na Brniku in poškodovala štiri letala. Novi Airbus A320 je bil delno poškodovan, zato je odletel v Toulouse na skoraj enoletno popravilo.

Precej so bili poškodovani tudi letali Dash-7 in en DC-9-30. Ostala letala so bila parkirana na bližnjem letališču Celovec in so se tako izognila bombardiranju. Adria je bila v tem letu predvsem zelo zaposlena z registracijami.

Leta 1991 je družba imela 13 letal: tri Airbus A320, štiri MD-82, en MD-81, tri DC-9-30 in dva Dash-7. Dve letali A320, ki naj bi jih dostavili v juniju 1991 so bili prodani drugim družbam.

Adria Airways je ob končanem lastninjenju, ko je leta 1996 Republika Slovenija opravila prevzem tričetrtinskega deleža, postala slovenska nacionalna družba, pričela je z rekonstrukcijo ter vzpostavila nove linije v Evropo.[1]

Leta 1996 je družba začela dogovore z Lufthanso.

Aprila 1997 je Adria naročila dva nova Bombardier CRJ-200LR z opcijo naročila enega več. Letala so bila dostavljena leta 1998, ko sta oba Dash-7 on dva DC-9-30 zapustila floto Adrie.

CRJ-200 je bil najboljša možnost za redne in dovolj pogoste lete iz Ljubljane. Leta 1999 je flota Adrie vključevala tri letala Airbus A320 in tri letala CRJ-200LR.

2000: Pridobivanje novih trgov uredi

Adria je leta 2000 začela povezovati mesta na Balkanu z Zahodno Evropo z bazo v Ljubljani. Začeli so leteti v mesta Sarajevo, Skopje, Ohrid in Tirana, in jih povezovati s Skandinavijo, Združenim kraljestvom, Nemčijo in Francijo. Ko se je končala vojna na Kosovu, je bila Adria prvi prevoznik, ki je začela leteti tja. Marca 2000 je prišlo četrto novo letalo CRJ-200LR.

Maribor je bil leta 2000 povezan z Münchnom, vendar le za kratek poletni čas.

Leta 2001 je tudi Adria čutila padanja potnikov, ki so posledica terorističnih napadov 11. septembra 2001.

Julija 2002 je Bombardier Aerospace izbral Adrio za eno izmed glavnih delavnic v Evropi, za letala CRJ.

Leta 2004 je Adria prevzela še šesto letalo CRJ-200LR in se 18. novembra pridružila največjemu svetovnemu združenju prevoznikov Star Alliance.[1]

Leta 2005 je družba pridobila še tretjo letalo CRJ-200LR.

Eno leto za tem so najeli dve letali Boeing 737-500 (112 sedežev) kot rezultat med letali CRJ-200 (50 sedežev) in A320 (162 sedežev).

Leta 2007 je prevoznik naročil dve novi letali Bombardier CRJ-900, ki sta bili dostavljeni v maju. Med poletjem je družba vključevala en Airbus A320, en Boeing 737-500, dva CRJ-900LR in sedem CRJ-200LR.

Novembra 2007 so naročili dve novi letali Bombardier CRJ-900 NextGen in zaključili leto v majhnem profitu.

V letu 2008 je uprava Adrie preklicala naročilo letala CRJ-1000 NextGen ter ga spremenila v nakup petih novih CRJ-900. Leto je bilo zaključeno s 3M€ izgubo.

Čez leto dni so podpisali pogodbo za nakup dveh novih letal Airbus A319. Načrt je bil nadomestiti A320 z novimi letali A319.

Dva A320 sta bila v letu 2009 prodana drugim letalskim družbam.

2010: Prodaja in stečaj uredi

Leta 2016 je bila družba prodana nemškemu skladu 4K Invest. Že leto prej je bila ločeno prodana Adria Airways Tehnika, in sicer poljski družbi Linetech Holding.

Konec novembra 2018 je uprava Adrie Airways podpisala pismo namere s predstavniki podjetja Suhoj o dolgoročnem najemu 15 letal tipa Suhoj Superjet 100.[2] Dobava prvih letal je bila predvidena v pomladi 2019. Do dogovora ni prišlo. [3]

Dne 30.09.2019 v ponedeljek je posadka Adrie Airways izvedla zadnji čarterski let z letalom CRJ900 iz Pariza CDG in pripeljala slovenske športnike nazaj v Ljubljano. Zaposleni so to izvedli brezplačno, stroške povratnega leta je krila potovalna agencija Palma.

Družba je 30. 9. 2019 na kranjsko okrožno sodišče vložila predlog za stečaj. Razglašen je bil bankrot družbe, za sabo pa je pustila 90 milijonov evrov dolgov.

Destinacije uredi

Pregled rednih in čarterskih destinacij Adrie Airways.

matično letališlče (hub)
celoletna linija
sezonska linija (poletni vozni red 2019)

Redne destinacije iz Ljubljane[4] uredi

 
Airbus na Letališču Jožeta Pučnika
 
Adria Airways, Bombardier CRJ-900, S5-AAK, na letališču Frankfurt leta 2011.
 
Adria Airways, Bombardier CRJ-200LR, S5-AAH, med pristankom na Frankfurtu, leta 2010.
 
Adria Airways, Airbus A320, S5-AAT, v retro barvah.
Mesto Država IATA ICAO Letališče
Amsterdam   Nizozemska AMS EHAM Letališče Schiphol
Bruselj   Belgija BRU EBBR Letališče Bruselj
Dunaj   Austria VIE LOWW Letališče Dunaj-Schwechat
Frankfurt   Nemčija FRA EDDF Letališče Frankfurt / Main
Kobenhavn   Danska CPH EKCH Letališče Kastrup
Manchester   Združeno kraljestvo MAN EGCC Letališče Manchester
München   Nemčija MUC EDDM Letališče Franz Josef Strauß München
Pariz   Francija CDG LFPG Letališče Charles de Gaulle Pariz
Podgorica   Črna Gora TGD LYPG Letališče Podgorica
Praga   Češka PRG LKPR Letališče Václava Havla Praga
Priština   Kosovo PRN BKPR Letališče Priština
Sarajevo   Bosna in Hercegovina SJJ LQSA Letališče Sarajevo-Butmir
Skopje   Makedonija SKP LWSK Letališče Skopje
Sofija   Bolgarija SOF LBSF Letališče Sofija
Tel Aviv   Izrael TLV LLBG Letališče Ben Gurion Tel Aviv
Tirana   Albanija TIA LATI Letališče Nënë Tereza Tirana
Zürich    Švica ZRH LSZH Letališče Zürich-Kloten

Redne destinacije iz Prištine uredi

Mesto Država IATA ICAO Letališče
Frankfurt   Nemčija FRA EDDF Letališče Frankfurt / Main
Ljubljana   Slovenija LJU LJLJ Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
München   Nemčija MUC EDDM Letališče Franz Josef Strauß München

Redne destinacije iz Tirane uredi

Mesto Država IATA ICAO Letališče
Frankfurt   Nemčija FRA EDDF Letališče Frankfurt / Main
Ljubljana   Slovenija LJU LJLJ Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
München   Nemčija MUC EDDM Letališče Franz Josef Strauß München

Čarterske destinacije iz Ljubljane uredi

Mesto Država IATA ICAO Letališče
Antalya   Turčija AYT LTAI Letališče Antalija
Kios   Grčija JKH LGHI Letališče Kios
Girona   Španija GRO LEGE Letališče Girona–Costa Brava
Heraklion   Grčija HER LGIR Letališče Heraklion
Hurgada   Egipt HRG HEGN Letališče Hurghada
Karpatos   Grčija AOK LGKP Letališče Karpathos
Kefalonija   Grčija EFL LGKF Letališče Kefalonija
Kos   Grčija KGS LGKO Letališče Kos
Lamezia Terme   Italija SUF LICA Letališče Lamezia Terme
Lesbos   Grčija MJT LGMT Letališče Mytilene
Preveza   Grčija PVK LGPZ Letališče Preveza-Lefkada, Aktion
Rodos   Grčija RHO LGRP Letališče Diagoras, Rodos
Samos   Grčija SMI LGSM Letališče Samos
Santorini   Grčija JTR LGSR Letališče Santorini (Thira)
Skiatos   Grčija JSI LGSK Letališče Skiatos
Zakintos   Grčija ZTH LGZA Letališče D. Solomos Zakintos

Flota uredi

Nekdanja flota uredi

Pregled flote Adrie Airways, zadnjič posodobljeno: avgust 2019.

Tip letala Št. letal Dobava Št. sedežev Različica letala in registracije Opombe
Airbus A319-100 3 0 142/144 A319-111: S5-AAX
A319-132: S5-AAP, S5-AAR
S5-AAP in S5-AAR 144 sedežev, S5-AAX 142 sedežev
Bombardier CRJ-700 2 0 70 CRJ-700ER: S5-AAY, S5-AAZ S5-AAZ na posoji pod t.i. wet lease pogoji pri letalski družbi Luxair.[5]
Bombardier CRJ-900 9 ? 86/90 CRJ-900ER: S5-AFB
CRJ-900LR: S5-AAK, S5-AAL, S5-AAN, S5-AAO, S5-AAU, S5-AAV S5-AFA, S5-AFC
S5-AAV v barvah Star Alliance.
Predvidena širitev flote z dodatnimi CRJ-900 v 2020.[6]
Dve letali na posoji pod t.i. wet lease pogoji pri letalski družbi Lufthansa.[5]
Dve letali na posoji pod t.i. wet lease pogoji pri letalski družbi Austrian Airlines.[5]
Saab 2000 4 0 50 S5-AFE, S5-AFF, S5-AFG, S5-AFJ Eno letalo na posoji pod t.i. wet lease pogoji pri letalski družbi Swiss International Air Lines.[7]
Skupno 20 ? 1556

Nekdanja flota uredi

Pregled nekdanjih letal Adrie Airways.[8][9]

 
Adria Airways, Boeing 737-500 na letališču London Gatwick, leta 2005.
Tip letala Št. letal Čas uporabe Opombe
Airbus A320-200 5 1989–2015
Boeing 737-400 1 2007–2007
Boeing 737-500 3 2006–2009
Bombardier CRJ-100/200 9 1998–2016
De Havilland Canada Dash 7 2 1984–1998
Douglas DC-6A 1 1971–??
Douglas DC-6B 4 1961–??
Douglas DC-8-55 1 1972–1972
Saab 340 2 2006–2008 tovorni letali
Sud Aviation SE 210 Caravelle 1 ??–??

Lastništvo uredi

Lastniška struktura družbe na dan 29.8.2016:

  • AA INTERNATIONAL AVIATION HOLDING GmbH - 100,00 %

Nesreče uredi

  • 19. marec 1972, YU-AHR, v nesreči letala DC-9-32 v Adnu (Jemen) je umrlo vseh 30 potnikov, letalo je bilo posojeno EgyptAiru. Pilot je ponoči pristajal vizualno (brez pomoči pristajalnega sistema) in se zaletel v goro poleg letališča.
  • 23. november 1974, YU-AJN, v Beogradu je DC-9-32 pristal na njivi koruze 2570 metrov pred pristajalno stezo in zagorel. Vsi potniki in člani posadke, skupno 50 ljudi, so se uspešno rešili. Letalo je bilo posojenu takratnemu nacionalnemu prevozniku Jugoslavije - Jatu. Letalo je bilo pobarvano v Jatove barve, prav tako so ga upravljale njihove posadke.
  • 30. oktober 1975, YU-AJO, ko je DC-9-32 Inex-Adrie Avioprometa zadel v tla 8.5 km pred pristankom na praškem letališču. Pilot je v gosti megli pristajal po neregularnem postopku, saj je bilo objavljeno, da vodenje po višini ("glide slope") letališkega pristajalnega sistema ILS ne deluje. Letalo se je v megli spustilo v korito Vltave in se v predelu Prage Suchdol zaletelo v breg. Umrlo je 75 ljudi od 120, večinoma čeških turistov na letu iz Tivata v Prago. Nesrečo je preživela tudi stevardesa Tatjana Rijavec.
  • 10. september 1976, YU-AJR, trčenje v zraku nad Vrbovcem (Hrvaška) med Hawker Siddeley Tridentom družbe British Airways in Douglas DC-9-31 Inex-Adrie Avioprometa je umrlo vseh 176 ljudi v obeh letalih oziroma 113 v slovenskem. Vzrok trčenja je bila napaka kontrolorjev v zagrebški kontroli letenja, ki so zaradi preobremenjenosti, slabe opreme ter slabe medsebojne koordinacije dopustili križanje letal na isti višini, tik pred trčenjem pa poskušali opozoriti pilote Inex-Adrie le v hrvaškem jeziku. To je druga najhujša nesreča na svetu z letali iz družine DC-9-30.
  • 1. december 1981, YU-ANA, Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa se je med približevanjem letališču Ajaccio zaletel v goro San Pietro, pri čemer je umrlo vseh 180 ljudi. To je najhujša nesreča na svetu z letali iz družine MD-80 in druga najhujša nesreča v Franciji. Vzrok nesreče je splet okoliščin, med drugim meglenega vremena, nepreciznega komuniciranja med pilotom in kontrolorji, močnih vetrov, ki so letalo v čakalnem krogu iznad morja zanesli nad korziške hribe, ter nepozornosti/sproščenosti posadke letala, ki je dopustila navzočnost otroka v kabini in se ni zavedala, kje je letalo glede na teren in se je prepozno odzvala na opozorila sistema za zaznavo ovire pred letalom.

Incidenti uredi

  • Leta 1984, YU-AIF, je DHC-7 po napaki pilota na Brniku pristal brez spuščenih koles.
  • Konec 80-let, YU-AJF, letalu DC-9-32 se je v Zagrebu zaradi trdega pristanka prelomil trup.

Glej tudi uredi

Opombe uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Ivanič, Martin, ur. (2011). »Adria Airways«. Slovenika. Zv. A–O. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 6. COBISS 257461504.
  2. »Adria Airways v najem suhojevih letal«. Delo (časopis). 26. november 2018. Pridobljeno 3. aprila 2019.
  3. »Adria Airways odpovedala naročilo letal Sukhoi SuperJet«. Sierra5.net - Slovenski letalski portal. 2. april 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2019. Pridobljeno 3. aprila 2019.
  4. »Adria Airways«. 30. junij 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. novembra 2015. Pridobljeno 25. julija 2016.
  5. 5,0 5,1 5,2 »Posla Adrie s Suhojem za enkrat ne bo«. Sierra5.net - Slovenski letalski portal. 27. marec 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. aprila 2019. Pridobljeno 2. aprila 2019.
  6. »Adria considering Bombardier jet lease«. EX-YU Aviation News. 10. april 2019. Pridobljeno 23. julija 2019.
  7. »Adria inks Swiss wet-lease deal«. EX-YU Aviation News. 8. oktober 2018. Pridobljeno 6. novembra 2018.
  8. »Nekdanja flota«. Planespotters.net. 21. junij 2018. Pridobljeno 29. junija 2018.
  9. »Adria Airways zgodovina«. Adria.si. 29. junij 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2018. Pridobljeno 29. junija 2018.

Viri uredi

  • Kladnik, Darinka Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 (COBISS)

Zunanje povezave uredi