Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (IATA: LJU, ICAO: LJLJ) je osrednje slovensko mednarodno letališče preko katerega poteka 97 odstotkov celotnega letalskega potniškega prometa v Sloveniji in je edino poleg Mariborskega letališča primerno za mednarodni komercialni letalski promet opremljeno z ILS v Sloveniji. Leži 26 kilometrov severozahodno od Ljubljane v bližini Spodnjega Brnika. Letališče je bilo odprto 24. decembra 1963, redni promet pa je stekel 9. januarja 1964.

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana

Letališče Brnik
Ljubljana airport 2017.jpg
Ljubljana 118.JPG
Povzetek
Tip letališčaMednarodno letališče
UpraviteljFraport Slovenija, d.o.o.
SlužiKranj
LokacijaSpodnji Brnik, Slovenija
Nadmorska višina AMSL388 m
Koordinati46°13′28″N 14°27′22″E / 46.22444°N 14.45611°E / 46.22444; 14.45611 (Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana)Koordinati: 46°13′28″N 14°27′22″E / 46.22444°N 14.45611°E / 46.22444; 14.45611 (Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana)
Spletna stranfraport-slovenija.si
Zemljevid
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana se nahaja v Slovenija
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
Lokacija letališča v Sloveniji
Vzletno-pristajalna steza
Smer Dolžina (m) Površina
12/30 3.300 Asfalt
Statistika (2019)
Št. potnikov1.721.355
Sprememba potnikov v letih 2018/19Upad - 5,0 %
Št. letov31.489
Sprememba št. letov v letih 2018/19Upad - 11,3 %
Vir: Slovenian AIP at EUROCONTROL[1], Fraport AG[2]

Letališče s svetom povezuje več tujih rednih in nizkocenovnih letalskih prevoznikov, ki opravljajo redne in čarterske polete v različna evropska mesta, Severno Afriko in Jugozahodno Azijo. Redne avtobusne linije povezujejo letališče z Ljubljano, Kranjem in Celovcem.

Ljubljansko letališče je eno izmed tehnološko najbolje opremljenih v regiji. Gravitacijsko območje ljubljanskega letališča šteje več kot štiri milijone prebivalcev in zajema kraje, ki so do 120 minut vožnje oddaljeni od letališča, vključno z obmejnimi deli Avstrije, Italije in Hrvaške. Ima velik razvojni potencial na področju osnovne dejavnosti, infrastrukture in multimodalnega transporta.

UpravljanjeUredi

Z Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana upravlja Aerodrom Ljubljana, ki je od leta 2014 naprej v lasti nemške družbe Fraport AG, marca 2017 pa se je podjetje preimenovalo v Fraport Slovenija. Zgodovina Aerodroma Ljubljana je bila zaznamovana z nenehnim razvojem in napredkom ter izboljševanjem storitev in varnosti zračnega prometa. Število potnikov in količina oskrbljenega tovora na ljubljanskem letališču se konstantno povečuje. Pozitivni trendi v prometu pa se odražajo v dobrem poslovanju družbe.

Osnovne dejavnosti družbe so:

  • upravljanje letališča z zagotavljanjem pristankov in vzletov letal, uporabo infrastrukture in potniškega terminala;
  • izvajanje storitev zemeljske oskrbe letal, potnikov in tovora;
  • izvajanje marketinške dejavnosti za potniški in tovorni promet;
  • izvajanje raznih komercialnih dejavnosti, kot so zagotavljanje ustrezne trgovinske, gostinske in druge ponudbe ter parkiranja osebnih vozil potnikov in obiskovalcev letališča, oddajanje oglasnih površin, poslovnih prostorov in izvajanje skladiščno-logističnih storitev.

Kot pomemben deležnik je podjetje vključeno v širšo verigo logističnih storitev v regiji Alpe Adria. Lega ljubljanskega letališča je idealna za razvoj letalskih povezav in na letalsko panogo vezanih dejavnosti, saj se nahaja na križišču prometnih tokov med Panonsko in Padsko nižino in istanbulskimi vrati prehoda iz Bližnjega vzhoda v Evropsko unijo.

ZgodovinaUredi

Pomembnejši mejniki iz zgodovine letališča:

1963-1990

Prvo letalo tipa DC 6B slovenskega letalskega prevoznika, ki se je takrat imenoval Adria Aviopromet (danes Adria Airways), je na takrat pravkar odprtem letališču pristalo 24. decembra 1963, redni letalski promet pa je bil vzpostavljen 9. januarja naslednje leto. Leta 1964 je stekla tudi druga faza še ne dograjenega letališča in bila tudi dokončana, na 3.000 metrov je bila podaljšana vzletno-pristajalna steza in povečana letališka ploščad. V letu 1968 so v podjetju začrtali nove smeri razvoja letališča: vzpostavitev rednega domačega in mednarodni prometa, razvoj letalskega tovornega prometa ter oblikovanje zbirnega centra zanj. Najbolj vidni rezultati teh usmeritev so bili novi potniški terminal (l. 1973), tovorni terminal (l. 1976), rekonstrukcija vzletno-pristajalne steze (l. 1978), vključitev v redni domači in mednarodni promet in odprtje interkontinentalne linije z New Yorkom (l. 1978). Obdobje po letu 1980 je zaznamovala neugodna gospodarska situacija doma in v svetu ter relativno zmanjšano investiranje v razvoj.

1991-2000

Z osamosvojitvijo Slovenije je ljubljansko letališče postalo osrednje državno letališče, hkrati pa se je soočilo z znatnim upadom prometa zaradi političnih in vojnih dogodkov na tleh nekdanje Jugoslavije. 26. junija 1991 ob 13:30 se je zaprl zračni prostor nad Slovenijo in s tem letališče. Zapora je z večjimi in manjšimi izjemami, ko je letališče bilo odprto, trajala do sredine februarja 1992. Ta čas je Aerodrom Ljubljana izrabil za prenovo letališke stavbe, obnovo letališke ploščadi za parkiranje letal ter uvajanje informatike za letališko osebje in potnike. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je postal največji partner Aerodroma Ljubljana. V času zapore je družba Adria Airways svoje polete opravljala z letališča v Celovcu. Zaradi znižanega prometa na letališču se je ponudila priložnost za preplastitev vzletno-pristajalne steze. V letih 1992 in 1993 je bila izvedena večja razširitev potniškega terminala. Postavljen je bil tudi sodobni radar za precizno pristajanje. Podjetje je leta 1996 zaključilo postopek lastninskega preoblikovanja, naslednje leto pa je bila družba Aerodrom Ljubljana vpisana v sodni register kot delniška družba. Leta 1999 se je letališče z dovoljenjem za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti CAT III B vpisalo med okoli 100 letališč na svetu s takšno opremo.

2001-2014

Leto 2001 je bilo za svetovni letalski promet zelo slabo leto, kar je občutil tudi Aerodrom Ljubljana. Po terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra se je svetovni letalski promet znašel v krizi, saj je število potnikov čez noč drastično upadlo. V letu 2003, ko je letališče praznovalo 40 let se je začela gradnja hangarja za splošno letalstvo in ureditev ploščadi za splošno letalstvo. Leta 2004 je prek letališča prvič v zgodovini potovalo več kot milijon potnikov letno. V nadaljevanju je letališče začelo dobivati podobo, kakršno imajo sodobna letališča po svetu. V letu 2005 je bila zgrajena sodobno opremljena parkirna hiša s poslovnim prizidkom in v letu 2006 razširjena glavna ploščad za letala. Leta 2007 je promet zaživel v novem potniškem terminalu, letališče pa se je po odločitvi vlade preimenovalo v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. V okviru obsežnega investicijskega ciklusa je bila v tem letu podaljšana tudi vozna steza za letala. Letališče se je začelo razvijati v vozlišče za tovorni promet. Zaradi posledic gospodarske krize se je v letu 2009 ljubljansko letališče soočilo z znatnim upadom prometa, a Aerodroma Ljubljana kljub nižjim prihodkom ni odstopil od načrta vlaganj v osnovno infrastrukturo: prenovljena in razširjena je bila glavna letališka ploščad ter temeljito prenovljena vzletno-pristajalna steza, spojnice in vozna steza vzdolž nje. Upadanja prometa je prenehalo leta 2013. V prvih devetih mesecih leta je glede na primerljivo obdobje v letu prej število potnikov naraslo za 8,1-odstotka, količina oskrbljenega tovora pa za 6,7 odstotka. Poslovanje domačega prevoznika Adria Airways se je stabiliziralo. Nov redni prevoznik Air Serbia je vzpostavil dnevne lete iz Ljubljane v Beograd. V oktobru je Vlada Republike Slovenije družbo Aerodrom Ljubljana umestila na seznam družb v pretežni državni lasti za prodajo in povezano s tem so stekli nekateri postopki. Slovenska odškodninska družba, d.d., je v svojem imenu ter kot zakonita zastopnica Republike Slovenije z nekaterimi delničarji družbe Aerodrom Ljubljana podpisala Sporazum o skupnem nastopu pri prodaji delnic družbe, ki skupaj predstavljajo 73,34 odstotka osnovnega kapitala družbe. V letu 2014 je družba dobila novega lastnika, nemškega upravljavca letališč Fraport AG. Rast potniškega in tovornega prometa ter dobro poslovanje so se nadaljevali tudi v letu 2014.

Razširitev letališčaUredi

 
Airbus A319 pri vzletu z letališča

Izdelan je že načrt za razširitev in modernizacijo letališča. Projekt predvideva izgradnjo novega potniškega terminala, ki bo zavzemal površino več kot 10.000 kvadratnih metrov. V novi odhodni avli bo na voljo 22 novih okenc za prijavo na let, v prihodni avli pa bodo za prevzem prtljage na voljo trije tekoči trakovi. Zgrajeni bodo tudi novi prostori za letalske družbe, potovalne agencije, poslovne salone, restavracije, trgovine in dodatne servisne storitve za potnike. Kapaciteta letališča bo s pomočjo novega terminala narastla s 500 na 1280 potnikov na uro. Gradnja naj bi se pričela konec leta 2018, odprtje projekta pa je predvideno leta 2020.

DestinacijeUredi

Letališče je bilo zaradi pandemije koronavirusne bolezni med 17. marcem in 12. majem 2020 zaprto za javni potniški promet.[3]

PotniškeUredi

Redne celoletne in sezonske linijeUredi

Prevoznik Destinacija
Aeroflot Moskva Šeremetjevo A. S. Puškin
Air France Pariz C. de Gaulle
Air Serbia Beograd, Niš
British Airways Sezonsko: London Heathrow
Brussels Airlines Bruselj
easyJet Berlin Schönefeld, London Gatwick, London Stansted
El Al Israel Airlines Sezonsko: Tel Aviv Ben Gurion
Israir Sezonsko: Tel Aviv Ben Gurion
LOT Polish Airlines Varšava F. Chopin
Lufthansa Frankfurt, München
Montenegro Airlines Podgorica
Swiss International Air Lines Zürich
Transavia Amsterdam
Turkish Airlines Carigrad (novo letališče)
Windrose Airlines Sezonsko: Kijev Borispilj
Wizz Air Bruselj Charleroi

Čarter linijeUredi

Prevoznik Destinacija
Aegean Airlines[4] Preveza-Levkada (Aktion), Krf, Rodos, Karpatos
Air Malta Malta
Arkia Israeli Airlines Tel Aviv Ben Gurion
Corendon Airlines Antalya
Croatia Airlines[5] Lemnos
FlyEgypt Hurgada, Šarm el Šejk
Nouvelair Monastir
Tailwind Airlines Antalya, Ercan
Trade Air Dubrovnik, Hurgada
Tunisair Džerba, Monastir

TovorneUredi

 
Fokker 100 med pristankom na letališču
Prevoznik Destinacija
ASL Airlines Belgium Liège, München, Hannover
ASL Airlines France Hannover
DHL Aviation Leipzig/Halle, Linz, München
SwiftAir Hellas Beograd, Sarajevo
SprintAir Köln/Bonn
UPS Airlines Köln/Bonn, Zagreb

Nesreče in incidentiUredi

  • 1. septembra 1966, je letalo Bristol 105 Brtiannia 102, ki je opravljalo Let 105 Britannie Airways med približevanjem na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (takratno letališče Brnik) zaradi prenizke višine zadelo drevesa v bližini vasi Lahovče. To je najhujša letalska nesreča na ozemlju današnje Slovenije, saj je 98 od 117 potnikov in posadke na krovu umrlo. Najverjetnejši vzrok nesreče je napačno nastavljen višinomer, zaradi česar je posadka mislila, da je 300 metrov višje od dejanskega položaja.

ReferenceUredi

  1. EAD Basic
  2. Fraport AG
  3. "Pomembno obvestilo: Od 12. maja naprej spet brez omejitev v zračnem prometu". Fraport Slovenija. 11. 5. 2020. Pridobljeno dne 3. 6. 2020.
  4. "Croatia Airlines, Aegean to run Ljubljana charters". EX-YU Aviation News. 9. 6. 2020. Pridobljeno dne 12. 6. 2020.
  5. "Croatia Airlines, Aegean to run Ljubljana charters". EX-YU Aviation News. 9. 6. 2020. Pridobljeno dne 12. 6. 2020.

Zunanje povezaveUredi