Abdžad


Arabski abdžad, najbolj razširjen in najbolj poznan abdžad.
Hebrejski abdžad, eden izmed petih abdžadov, ki se še uporabljajo v vsakdanjem življenju.

Abdžad ([abd͡ʒad]; أبجد v arabščini[1], אבּג'ד v hebrejščini[2], angleško abjad) ali soglasniška abeceda je vrsta pisanja govora, ko vsak znak predstavlja en glas, v veliki večini soglasnik, samoglasnike pa je potrebno ugotoviti, saj običajno niso zapisani.[3] Abdžade se v vsakodnevnem govoru velikokrat zamenjamo z abecedami, saj so si zelo podobne, abecede so se celo razvile iz njih, vendar jih ne smemo mešati.[4][5] Najbolj znana abdžada sta arabski in hebrejski abdžad, v vsakdanji uporabi pa se uporabljajo le še hebrejski, sirski, samritanski in arabski abdžad ter tifinagh.[6][7] Za abdžade je značilno pisanje iz desne proti levi, edini abdžad, ki se piše od leve proti desni sta ugaritski in angleški.[3]

Ime "abdžad" je prvi predlagal Peter T. Daniels kot zamenjavo za soglasniška abeceda ali soglasniška zlogovna pisava. Ime izhaja iz arabske besede أبجد (ʾabdžad), ki pomeni abeceda. Podobno, kot je beseda abeceda v slovenščini sestavljena iz prvih črk abecede, je tudi beseda abdžad sestavljen iz prvih črk starega arabskega abdžada (ʾabǧadī), iz črk أ‎ (ʾAlif), ب‎ (Bāʾ), ج‎ (Ǧīm) in د‎ (Dāl).[4] Takrat se je vrstni red črk še ujemal z hebrejskim (א (Alef), ב (Bet), ג (Gimel) in ד (Dalet)) in feničanskim abdžadom (𐤀 (Alf), 𐤁 (Bet), 𐤂 (Gaml) in 𐤃 (Delt)), prečrkovano v latinico kot ʾ bgd.[4][8][9][10][11][12]

Obstaja 18 glavnih abdžadov, od tega se jih le pet še vedno uporabljajo v vsakdanjem življenju.[3][4][7][13]

TerminologijaUredi

Peter T. Daniels je napisal definicijo, da so abdžadi tiste pisave, ki vsak soglasnik zapišejo s svojim simbolom (črko), samoglasnikov pa se nikoli ne zapiše.[4] Taka definicija je zelo ozka, ker izloči vse nečiste abdžade, med drugim tudi hebrejščino, arabščino in vse ostale abdžade, ki se dandanes še uporabljajo v vsakdanjem življenju, v bistvu bi bili že vsi abdžadi izumrli.[10][11] Bolj popularna definicija je, da so abdžadi tiste pisave, ki vsak soglasnik zapišejo s svojim simbolom (črko), samoglasniki pa se redko zapišejo.[3] Ta definicija vključuje veliko več pisav, vendar zamegli mejo med abecedo in abdžadom. Tudi v abecedah se kdaj izpusti zapis samoglasnika (kot npr. polglasnik v besedi črn), vendar je to bolj izjemoma. Nekatere pisave (večinoma pisave, razvite iz abdžadov in potem pod velikim vplivom abeced) pa so ravno na meji in velikokrat se ne ve, v katero skupino točno spadajo. Taka je na primer, sorabe, različica abrabskega abdžada, ki, za abdžad, zelo pogosto uporablja znake za samoglasnike in se ne ve, ali je abeceda ali abdžad, vendar se bolj nagiba k abecedi.[14] Abdžadi, za razliko od abeced lahko (ni pa nujno) imajo različico z označenimi samoglasniki (na primer hebrejski nikkud in arabski harakāt), običajno so to različne diakritike nad ali pod soglasniki, podobno kot abugide, le da pri abdžadih so te različice opcijske in se jih večino časa ne uporablja.[4]

Glavne razlike med abecedo in abdžadom so[3][4]:

Glavne razlike med abugido in abdžadom so[4]:

  • Abdžadi različico z samoglasniki redko uporabljajo in ni obvezna.

Vrste abdžadovUredi

Poznamo čiste in nečiste abdžade. Čisti abdžadi v zapisu nikoli ne uporabijo znakov za samoglasnike, medtem ko nečisti izjemoma uporabljajo znake za samoglasnik. Prvi abdžadi so bili večinoma čisti, iz teh pa so se razvile abecede in nečisti abdžadi. Vsi abdžadi, ki se danes še pišejo po svetu, so nečisti, saj jih je lažje brati, za verske ali učne namene pa se tudi pogosto uporabljajo različice z oznakami za samoglasnike.

Abdžad Jeziki, keteri se pišejo s tem abdžadom Stan pisanja Čisti/nečisti V Unicode sistemu Število Unicode znakov Unicode šifra abdžada Unicode kode znakov Primer abdžada
abdžadel*![15] angleščina spremenljiva čisti ne ni sprejet pod Unicode
ajan![16] kvatamščina zgoraj navzdol nečisti ne ni sprejet pod Unicode
alkavat jat-vrkazikam![17] arkeanski! arkeanščina leva proti desni čisti ne ni sprejet pod Unicode
jaškik vrkazijski! jaškik vrkazijščina ? ?
vanlralamski! ? ? ?
angleški abdžad**![18] angleščina leva proti desni nečisti ne ni sprejet pod Unicode  
arabski abdžadi anglo-arabski abdžad![19] angleščina leva proti desni nečisti ne ni sprejet pod Unicode
arwi[20] arwi (arabska tamilščina) desna proti levi nečisti da 1281 Arab U+0600-U+1EEF1 لسان الأروي
beloruski arabski abdžad[21] beloruščina desna proti levi nečisti ارابیصا
Čagatajski abdžad[22] čagataj desna proti levi nečisti چغتای
Hausa ajami[23][24] hausa, svahili desna proti levi nečisti عجمي
jawi[25] malezijščina, acehnese, banjareščina,

minangkabauščina, tausugščina, veliko

manjših južnoazijskih jezikov

desna proti levi nečisti جاوي
kašmirski abdžad[26] kašmirščina desna proti levi nečisti كٲشُر
khowarski abdžad[27] khowar, balti, burushaski in drugi desna proti levi nečisti کھووار
kirgizijski arabski abdžad[28] kirgizijščina desna proti levi nečisti قىرعىز الفابىتى‎
nastaliq[29] perzijščina, urdujščina,

shahmukhijski punjabi

desna proti levi nečisti نستعلیق
otomanski turški abdžad[30] osmanščina desna proti levi nečisti لسان عثمانى
pašto abdžad[31] pašto desna proti levi nečisti پښتو الفبې
pegon[32] javanščina, madurščina, sundščina desna proti levi nečisti أبجد ڤيڬون
perzijski abdžad[33] perzijščina desna proti levi nečisti الفبای فارسی
shahmukhi[34] punjabi desna proti levi nečisti شاہ مکھی
sindi[35] sindi desna proti levi nečisti سنڌي
sorabe†[36] malagaščina desna proti levi nečisti الفبا
standardni arabski abdžad[37] arabščina desna proti levi nečisti أَلْأَبْجَدِيَّة ٱلْعَرَبِيَّة
urdujski abdžad[29] urdujščina, balti desna proti levi nečisti اردو تہجی
valižanski abdžad![38] valižanščina desna proti levi nečisti
wolofalski abdžad[39] wolof desna proti levi nečisti سِنِڭَالْ
xiao'erjing[40] kitajščina desna proti levi nečisti شِيَوْ عَر دٍ
aramejski abdžad†[41] cesarski aramejski

abdžad†

aramejščina desna proti levi nečisti da 31 Armi 𐡀𐡓𐡌𐡉𐡀
stari aramejski

abdžad†

aramejščina desna proti levi čisti ne ni sprejet pod Unicode  
feničanski abdžad†[42] fenicijščina desna proti levi čisti da 29 Phnx U+10900–U+1091F
hebrejski abdžad[43][44] čveneburuli![45] gruzijščina desna proti levi nečisti da 134 Hebr U+0591-U+FB4F שתוואנאבוּרוּלי
hágrít nyelv![46] madžarščina desna proti levi nečisti da
judulertak![47] baskovščina desna proti levi nečisti da יֻדֻלֵתרַק
kvadratna pisava (square script) hebrejščina, ladino, mozarabščina desna proti levi nečisti da אָלֶף־בֵּית עִבְרִי
yahudi türkçesi![48] turščina desna proti levi nečisti ne ni sprejet pod Unicode
južnoarabski abdžad†[49] ge'ez, stara severna arabščina desna proti levi,

včasih tudi od

leve proti desni

čisti da 32 Sarb U+1BC0–U+10A7F  
maničaejski abdžad†[50] maničaejski srednjeiranski in točarianski jeziki desna proti levi čisti da 51 Mani U+10AC0-U+10AF6  
nabataeanski abdžad†[51] nabaetanščina desna proti levi čisti da 40 Nbat U+10880-U+108AF  
pahlavijski

abdžad†[52]

avestanski abdžad†? srednjeiranski jeziki desna proti levi na meji med abdžadom in abecedo da 61 Avst U+10B00–U+10B3F  
standardni pahlavijski abdžad† srednjeiranski jeziki desna proti levi čisti da 27

29

0

Phli

Phlp

Phlv

U+10B60-U+10B7F

U+10B80–U+10BAF

 
partijski abdžad†[52][53] srednjeiranski jeziki desna proti levi nečisti da 30 Prti U+10B40–U+10B5F
passing the river![54] ? desna proti levi čisti ne ni sprejet pod Unicode
proto-sinaitski abdžad†[55] severozahodni semitski jeziki spremenljiva čisti ne ni sprejet pod Unicode  
psalter pahlavi†[56] srednja perzijščina desna proti levi nečisti da 29 Phlp U+10B80–U+10BAF  
punic†[57] punic desna proti levi čisti ne ni sprejet pod Unicode
sabaeanski abdžad†[58] sabaenščina desna proti levi čisti ne ni sprejet pod Unicode  
samaritanski abdžad[59] samaritanska hebrejščina, samaritanska

aramejščina

desna proti levi čisti da 61 Samr U+0800–U+083F  
Sharjastani![60] arabščina zgoraj navzdol nečisti ne ni sprejet pod Unicode
shawski abdžad[61] angleščina desna proti levi? ? ne ni sprejet pod Unicode
Shirn Brádulë![62] gendrijščina leva proti desni čisti ne ni sprejet pod Unicode
sirski abžad[63] esṭrangelā aramejščina, arabščina, malajalamščina,

sogdianščina

desna proti levi čisti da 88 Syre U+0700–U+074F

U+0860-U+086F

ܐܠܦ ܒܝܬ ܣܘܪܝܝܐ
madnḥāyā (vzhodna) nečisti da Syrj
serṭā (zahodna) čisti da Syrn
sogdijski abdžad†[64] sogdijščina desna proti levi nečisti da 40

42

Sogo

Sogd

U+10F00–U+10F2F

U+10F30–U+10F6F

 
tengwar[65] arabščina, angleščina, visoka valrianščina, madžarščina, islandščina, španščina, kvenja, škotska gelščina, sindarinščina, vietnamščina, valižanščina leva proti desni nečisti ne ni sprejet pod Unicode
tifinagh[66] garamantijski (saharski libijski)† stari barberski jeziki v predsaharska

in saharski Libiji

desna proti levi čisti da 59 Tfng U+2D30-U+2D7F
libijski (Bu Njem)† bou njem desna proti levi čisti
muriški (zahodni)† stari barberski jeziki v Maroku, zahodni

Alžiriji in Kanarskih otokih

desna proti levi čisti  
numibijski (vzhodni)† stari barberski jeziki v Tuniziji in vzhodni

Alžiriji

desna proti levi čisti
tuareški tuareški jeziki desna proti levi čisti  
ugaritski abdžad ugaritščina, hurrianpčina, akkadianščina leva proti desni nečisti da 31 Ugar U+10380–U+1039F  
varaksijski abdžad![67] varhukaap, ruščina, beloruščina zgoraj navzdol čisti ne ni sprejet pod Unicode
Opombe:
  • Unicode kode in število Unicode znakov veljata za različico 13.0[68]
  • Kratice za pisavo so ISO 15924 kode
  • Abdžadi, zraven katerih je napisan križ (†), se za praktično uporabo ne uporabljajo več (vendar so se)
  • Abdžadi, zraven katerih je napisan klicaj (!), se niso nikoli uporabljalo za praktično uporabo in/ali se uporabljajo za izmišljene jezike oz. izhajajo iz njih
  • Pod jeziki so našteti le glavni ali glavna skupina jezikov
  • Smer pisanja je glavna smer (kako se pišejo vrstice) in ne, kako se piše celoten tekst (npr. v latinici se piše zgoraj navzdol)
  • *Ime abdžada je bilo napisano le v svoji pisavi brez diakritik za samoglasnike (zagotovo vsebuje glasove b, d͡ʒ, d in l v tem vrstnem redu); ime je bilo ugibano
  • **Abdžad je nepoimenovan
  • Na spletu so bili najdeni viri za še dodatne pisave, ki jih opisuje kot abdžade, vendar je iz pisave razvidno, da niso oz. ni prepoznanih lastnosti abdžada. V tem primeru se ne ve, kateri podatek je pravilen. Večinoma imajo lastnosti abugid, mogoče le zaradi različice z diakritikami za samoglasnike (vendar to ni razvidno); te pisave niso v seznamu (lahko si jih ogledate na [69][70][71][72][73][74][75][76][77][78][79][80][81][82][83][84][85][86][87][88][89][90][91][92][93][94][95][96][97][98][99][100][101])

Prihodnost abdžadovUredi

Tifinagh in samaritanski abdžad sta resno ogrožena, piše jih le še nekaj 100 ljudi.[59] Arabščina se srečuje z drugim problemom, saj se čedalje več njenih različic piše kot abecedo in ne več kot abdžad.[14] Hebrejščina je dokaj stabilna, saj predstavlja znak judovstva in se še naprej uporablja.[11]

Z razvojem tehnologije se je pojavilo pisanje besed v latinici z izpuščanjem samoglasnikov, predvsem v angleščini. Take so npr. angleške besede thanks (hvala), really (res) in seriously (resno), ki se kdaj zapišejo thx, rlly, in srsly. Tak zapis skrajša besedo in ne uniči pomena preveč. V bistvu bi se dalo vse besede, sicer težko, ker jeziki, ki se pišejo z abdžadi imajo v izgovorjavi manj samoglasnikov, pisati z izpuščanjem samoglasnikov (razen na začetku in koncu besede), npr.:[102]

  • Ognj in vda dbro slžta, a slbo gspdrta.
  • Na md se mhe lve, na sldke bsde ljdje.
  • Kr lhko strš dns, ne odlšj na jtri.

Seveda to velja le za naravne govorce in bi za učenje tega jezika bilo veliko težje. To tudi ne bi bilo v redu za znanstvene besede, saj veliko ljudi potem ne bi vedelo, kako se jih pravilno izgovori npr.:

ViriUredi

  1. "abjad - Translation into Arabic - examples English | Reverso Context". context.reverso.net. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  2. "Abjad v Hebrejščina - Španščina-Hebrejščina Slovar". Glosbe (angleščina). Pridobljeno dne 2020-05-14.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 "Abjads / Consonant alphabets". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 Wright, W.; Wright, W. (1971). A Grammar of the Arabic Language (3 izd.). Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-09455-9.
  5. "Evolution of Alphabets". webspace.ship.edu. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  6. "Syriac alphabet, languages and pronunciation". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  7. 7,0 7,1 "Tifinagh script summary". r12a.github.io. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  8. "Arabic" (PDF). Unicode. 2020. Pridobljeno dne 14.5. 2020.
  9. "Hebrew" (PDF). Unicode. 2020. Pridobljeno dne 14. 5. 2020.
  10. 10,0 10,1 "Arabic alphabet, pronunciation and language". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  11. 11,0 11,1 11,2 "Hebrew language, alphabet and pronunciation". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  12. "Phoenician alphabet and language". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  13. "Thaana (Maldivian) script". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  14. 14,0 14,1 "Sorabe alphabet". Academic Dictionaries and Encyclopedias (angleščina). Pridobljeno dne 2020-05-14.
  15. "r/conlangs - An abjad for English, extended!". reddit (angleščina). Pridobljeno dne 2020-05-16.
  16. "Ajan alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-16.
  17. "Ālḵavat Yat-Vṛḵaẕīkam". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-16.
  18. "r/neography - An impure abjad for English that I just made. I haven't named it yet, but do you think the guys at r/shorthand would like this?". reddit (angleščina). Pridobljeno dne 2020-05-15.
  19. "Anglo-Arabic alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-16.
  20. "Arwi (Arabic Tamil)". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  21. "Belarusian Arabic script - Federative Institute for Advanced Study". fias.fr. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  22. "Chagatai alphabet, pronunciation and language". www.omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  23. "Hausa language, alphabets and pronunciation". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  24. "Swahili alphabet, pronunciation and language". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  25. "Malay language, alphabets and pronunciation". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  26. "Kashmiri alphabet, pronunciation and language". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  27. "Khowar language, alphabet and pronunciation". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  28. "Kyrgyz alphabet, language and pronunciation". www.omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  29. 29,0 29,1 "Urdu alphabet, pronunciation and language". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  30. "Turkish language, alphabets and pronunciation". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  31. "Pashto language, alphabet and pronunciation". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  32. "Javanese alphabet, pronunciation and language". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  33. "Persian alphabet, pronunciation and language". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  34. "Punjabi language, alphabets and pronunciation". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  35. "Sindhi alphabets, pronunciation and language". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  36. "Malagasy language, alphabet and pronunciation". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  37. "Arabic alphabet, pronunciation and language". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  38. "Welsh Arabic". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  39. "Wolof alphabet, pronunciation and language". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  40. Daiyu, Wang (2008-02-23). "Xiao'erjing: Chinese Language in Arabic Script". Islam in China (angleščina). Pridobljeno dne 2020-05-15.
  41. "Aramaic language and alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  42. "Phoenician alphabet and language". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  43. "Hebrew language, alphabet and pronunciation". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  44. "Yiddish alphabet, pronunciation and language". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  45. "Čveneburuli / Judeo-Georgian". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-16.
  46. "Hágrít Nyelv". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-16.
  47. "Judulertak". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-16.
  48. "Yahudi Türkçesi". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  49. "South Arabian alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  50. "Manichaean script". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  51. "Nabataean". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  52. 52,0 52,1 "Middle Persian scripts - Pahlavi, Parthian and Psalter". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  53. "Parthian alphabet, pronunciation and language". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  54. "Passing the River / Passage du Fleuve alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  55. "Proto-Sinaitic / Proto-Canaanite scripts". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  56. "Psalter Pahalvi script". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  57. "Punic alphabet and language". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  58. "Sabaean language and alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  59. 59,0 59,1 "Samaritan alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  60. "Sharjastani script". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  61. "Revised Shaw Abjad". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  62. "Shirn Brádulë alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  63. "Syriac alphabet, languages and pronunciation". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  64. "Sogdian script and language". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  65. "Tengwar for Arabic". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  66. "Tifinagh alphabet and Berber languages". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-15.
  67. "Varaksian alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  68. "Code Charts". unicode.org. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  69. "Thaana (Maldivian) script". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  70. "Cillica". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  71. "Betenic alphaebt". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  72. "Ayvarith alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  73. "Bariz Upper Case Arabic alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  74. "Aynu Apcat". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  75. "Arabic Greek". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  76. "Acrography". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  77. "Aceri Halit alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  78. "Cloud and Rain". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  79. "Harah Acèh". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  80. "Harta (Hungarian Artifical Alphabet)". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  81. "Jhanim". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  82. "The Kain". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  83. "Kalamiy alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  84. "Lam-Lammarok Alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  85. "Midlander alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  86. "Musa Alphabet (Musabet)". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  87. "Old Zubaric alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  88. "Punjabi Alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  89. "Quenti alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  90. "Raitolïihaste". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  91. "Rangtunga alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  92. "Sadhain alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  93. "Sequoia". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  94. "Sorur alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  95. "Sunscript". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  96. "Tjapingarriwangka". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  97. "Techno alphabet". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  98. "Writing systems of the Tékumel Empire of the Petal Throne". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  99. "Tuimuq Qanaa". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  100. "Urschrift". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  101. "Yembik". omniglot.com. Pridobljeno dne 2020-05-17.
  102. "Some Srs Bsns: Are Words Without Vowels Rlly More Efficient?". www.mentalfloss.com (angleščina). 2015-06-12. Pridobljeno dne 2020-05-16.